<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Simulacija toplotne obdelave v sklopu iztiskavanja aluminijeve zlitine v vročem</dc:title><dc:creator>Arzenšek,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bombač,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cvahte,	Peter	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>simulacija</dc:subject><dc:subject>metoda končnih elementov</dc:subject><dc:subject>aluminijeve zlitine</dc:subject><dc:subject>toplotna obdelava</dc:subject><dc:subject>analiza občutljivosti</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obsega analizo simulacijskih rezultatov predgretja surovcev, gašenja in ohlajanja surovcev pred iztiskavanjem. Omenjeni postopki so neposredno povezani s preoblikovalnim postopkom iztiskavanja aluminijevih zlitin. S postopkom iztiskavanja v vročem se v splošnem izdelujejo palice, cevi in profili. Predhodna priprava, ter njena simulacija, kar predstavlja toplotno obdelavo predgretja, gašenja in ohlajanja surovcev oziroma okroglic pred iztiskavanjem omogoča ogrevanje materiala na temperaturo iztiskavanja, prisilnega raztapljanja zlitinskih elementov iz intermetalnih faz v osnovi mikrostrukture, ter vpliva realnega stanja odvoda toplote iz ogrevanega materiala pred iztiskavanjem. Toplotna obdelava po iztiskavanju obsega gašenje iztisnjenih palic oziroma profilov, kar predstavlja začetno stanje za nadaljnjo naravno ali umetno staranje, t.j. proces izločevalnega utrjevanja. Toplotna obdelava pred in po iztiskavanju v veliki meri vpliva na lastnosti materiala, mikrostrukturno in mehansko, kot posledično tudi na lastnosti same palice oziroma profila. V ta namen se v magistrskem delu obravnava simulacija predgretja, gašenja in ohlajanja surovcev pred iztiskavanjem. S simulacijo toplotne obdelave po metodi končnih elementov je omogočen vpogled v temperaturno polje po surovcu pred iztiskavanjem. Natančnost modela in rezultatov simulacij je podkrepljena z meritvami dejanskih vrednosti temperature na stiskalnici. Na podlagi realnih rezultatov se simulacijski model popravi z adjustažo parametrov in kalibracijo simulacijskih modelov, do dosega dejanskih vrednosti.</dc:description><dc:publisher>M. Arzenšek</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-15 09:01:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146870</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 90892</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 159981059</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
