<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zunanja politika baltskih držav kot držav članic Evropske unije in nekdanjih republik Sovjetske zveze: analiza varnostne doktrine z vidika Rusije kot osrednje grožnje varnosti</dc:title><dc:creator>Pleško,	Tara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bojinović Fenko,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>baltske države</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>Rusija</dc:subject><dc:subject>varnostna doktrina</dc:subject><dc:subject>sekuritizacija</dc:subject><dc:description>Baltske države, natančneje Estonija, Latvija in Litva, se spoprijemajo s pomembnimi varnostnimi izzivi, ki izhajajo iz njihovega kompleksnega geopolitičnega položaja na stičišču zahodne Evrope in Rusije. Te države, zaznamovane s sovjetsko okupacijo in še vedno prisotnimi imperialističnimi ambicijami Rusije, so oblikovale številne varnostne politike ter strategije za zaščito nacionalne varnosti in suverenosti. Magistrsko delo na podlagi osrednjega raziskovalnega vprašanja ugotavlja, kako baltske države kot države članice Evropske unije (EU) in nekdanje sovjetske republike oblikujejo svojo varnostno doktrino skozi prizmo sekuritizacije, norm in identitete. Teoretični okvir je namenjen konceptualizaciji varnostne doktrine in omenjenih treh elementov. Zgodovinsko ozadje baltskih držav v odnosu do Rusije pa ponudi vpogled v kompleksnost baltsko-ruskih odnosov. Empirična analiza, temelječa na analizi primarnih virov in govorov ključnih državnih akterjev, obravnava učinek posameznih elementov varnostne doktrine na njeno oblikovanje in umeščenost baltskih držav v širši kontekst razprav na ravni EU. Analiza pokaže, da ima sekuritizacija pomemben vpliv na oblikovanje varnostne doktrine baltskih držav, pri čemer je prisoten občutek nujnosti po obvladovanju osrednje varnostne grožnje, ki jo predstavlja Rusija, čeprav ta ni nujno neposredna. K temu dodatno prispeva njihova zavezanost demokraciji, človekovim pravicam in mednarodnemu pravu kot uveljavljenim normam, čeprav varstvo ruske manjšine ostaja skrb vzbujajoče zlasti v Estoniji in Latviji. K oblikovanju varnostne doktrine ne nazadnje prispeva obstoj identitete na individualni in kolektivni ravni treh držav.</dc:description><dc:publisher>[T. Pleško]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-14 08:30:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146799</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 327:061.1EU(474:470)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 149070</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 156022019</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Baltske države; Rusija;</dc:coverage></metadata>
