Preprečitev galvanske korozije v ustni votlini s pozlatitvijo kovinske bazeKregar, Lina (Avtor) Brunčko, Mihael (Mentor) Zupančič Hartner, Tjaša (Komentor) Bohinc, Peter (Komentor) Fošnarič, Miha (Recenzent) diplomska delalaboratorijska zobna protetikadentalne zlitinegalvanska korozijaustna votlinagalvanizacijazlatodelna proteza s kovinsko bazoUvod: Kombinacija dveh ali več dentalnih zlitin v ustni votlini, ki so v stiku s slino lahko privede do medsebojnih interakcij in nastanka korozijskih produktov. Ti produkti so kovinski ioni, ki se sproščajo v telo in lahko povzročijo morebitne zaplete pri pacientu. (Ciszewski et al., 2007) Korozija je elektrokemijski proces, kjer pride do električnega toka med kovinami skozi elektrolit. Gonilno silo korozije predstavlja razlika potencialov med temi kovinami. (Milošev, 1994) V takšnem primeru je potrebno primarni material zamenjati z drugim. Druga rešitev je pasivacija površine primarnega materiala. Ena od tehnik pasiviranja površine je galvanska pozlatitev, kjer se na material nanese zlata plast. (Faber, n .d.) Namen: Predstaviti želimo tehnološki postopek galvanizacije s ciljem pasivacije površine. Na vzorcih pozlačene kovinske baze delne proteze iz Co-Cr zlitine smo pod mikroskopom preverili mikrostrukturo Co-Cr zlitine in zlata, njuno vezavo in debelino pozlate. Metode dela: Teoretični del diplomskega dela temelji na osnovi pregledane domače in tuje literature. Literaturo smo iskali v knjižnicah in elektronskih podatkovnih bazah. Praktični del diplomskega dela obsega izdelavo delne proteze s kovinsko bazo iz Co-Cr zlitine, njeno pozlato in metalografsko analizo vzorcev pozlačene kovinske baze. Pod mikroskopom smo raziskali mikrostrukturo pozlate, morebitne napake v mikrostrukturi in njeno debelino. Želeli smo ugotoviti, ali je zlata plast zvezna in kompaktna. Preučili smo tudi mikrostrukturo mejne površine med Co-Cr zlitino in pozlato. Rezultati: Pri metalografski analizi vzorcev smo naleteli na napako v mikrostrukturi pozlate vzorca podjezičnega loka, ki izgleda kot poroznost. Na mejni površini med Co-Cr zlitino in pozlato nismo našli napak v mikrostrukturi. Pri merjenju debeline pozlate smo prišli do ugotovitev, da je pozlata na lokalnih območjih enakomerno debela, vendar se debelina po celotni konstrukciji razlikuje. Pozlata na molarski zaponi je debelejša kot na podjezičnem loku. Razprava in zaključek: Menimo, da napaka v mikrostrukturi pozlate predstavlja poškodovan del pozlate, ki je nastal pri obdelavi površine metalografskega vzorca. Če je napaka nastala pri tehnološkem postopku pozlate, ta predstavlja neprekrito površino konstrukcije iz Co-Cr zlitine, kar posledično ne bi preprečilo nadaljnjega sproščanja kovinskih ionov. Vzrok za odstopanje v debelini pozlate po konstrukciji je premikanje konstrukcije pri mešanju elektrolita med končno pozlato kovinske baze.[L. Kregar]20232023-06-11 07:45:38Diplomsko delo/naloga146753UDK: 616.31VisID: 121981COBISS_ID: 155228163sl