Vrednotenje bisfenolov in njihovih transformacijskih produktov kot okoljskih endokrinih motilcev in silicoHočevar, Maja (Avtor) Jakopin, Žiga (Mentor) bisfenolihalogeniranjetransformacijski produktibioakumulacijain silico napovedendokrino delovanjeekotoksikološki vplivBisfenoli sodijo med najbolj proizvajane spojine na svetu in jih najpogosteje uporabljamo kot monomere pri sintezi polikarbonatnih plastik in epoksi smol. Bisfenoli prehajajo v vodno okolje preko procesa izluževanja iz vodovodnih in kanalizacijskih cevi iz umetnih mas. Ljudje smo bisfenolom izpostavljeni predvsem preko vodovodne vode in hrane. Bisfenoli so v vodnem okolju, kjer je prisoten hipoklorit, podvrženi transformaciji s kloriranjem in bromiranjem. Nastali transformacijski produkti so lahko bolj toksični od starševske spojine, zato so bile poleg osnovnih bisfenolov predmet raziskovanja. Večina bisfenolov ima visoke vrednosti logP, zaradi česar so odporni proti biološki razgradnjii in nagnjeni k procesu bioakumulacije. V magistrski nalogi smo osmim bisfenolom in njihovim transformacijskim produktom kloriranja in bromiranja s pomočjo dveh programov, in sicer Endocrine Disruptome in VegaNIC, napovedali okoljski vpliv, akutno toksičnost ter endokrino delovanje. In silico metode nam pomagajo pri usmeritvi in vivo ter in vitro študij na področja, ki zahtevajo bolj natančno vrednotenje bisfenolov in njihove usode v okolju. Iz vrednosti logP in generiranih napovedi programa VegaNIC za odpornost proti biološki razgradnji, obstojnosti v sedimentu in napovedi faktorja bioakumulacije smo ugotovili, da se s transformacijo poveča obstojnost bisfenolov v sedimentu in tudi, da večina preučevanih bisfenolov ni biorazgradljiva. Najvišji bioakumulacijski faktor ima bisfenol P, najnižjega pa bisfenol S. Ob preučevanju akutne toksičnosti so rezultati pokazali, da ima najvišje vrednosti LC50 bisfenol S, zaradi česar je uvrščen med netoksične spojine, najbolj akutno toksična spojina je tetrabromobisfenol P. V splošnem so bromirani transformacijski produkti bolj akutno toksični kot klorirani. Endokrini potencial smo določili s programom Endocrine Disruptome na podlagi afinitete vezave spojin na 14 človeških jedrnih receptorjev. Ugotovili smo, da imajo bisfenoli napovedano afiniteto za vezavo na AR, AR an., ERα, ERβ, ERβ an., GR, MR, PPARγ ter receptorja TRα in TRβ. Pri vseh bisfenolih smo opazili trend povečanja verjetnosti vezave po transformaciji, predvsem pri monosubstituiranih in disubstituiranih transformacijskih produktih. Opazili smo tudi, da imajo večjo verjetnost vezave na receptorje klorirani transformacijski produkti v primerjavi z bromiranimi. Rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo in silico metod, nakazujejo na povečanje bioakumulacije, akutne toksičnosti ter endokrine toksičnosti bisfenolov po transformaciji.20232023-06-10 08:45:02Magistrsko delo/naloga146752VisID: 95197sl