Kakovost življenja žensk s sindromom policističnih jajčnikovKelc, Kristina (Avtor) Mlinar, Suzana (Mentor) Mihelič Zajec, Andreja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaPCOSkakovost življenjareproduktivno obdobjeUvod: Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša endokrino-presnovna motnja pri ženskah v rodni dobi, ki se pojavi pri 8-13 % žensk. Vpliva na fizično in duševno zdravje ter na kakovost življenja od pojava simptomov do menopavze. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti, kako sindrom policističnih jajčnikov vpliva na kakovost življenja žensk. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, s pregledom domače in tuje literature. Pregled literature je izveden s pomočjo spletnega portala DikUL (Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani), v podatkovnih bazah MEDLINE (PubMed), ScienceDirect in CINAHL ter Google Scholar, v obdobju od decembra 2022 do aprila 2023. Literaturo smo iskali v angleškem in slovenskem jeziku s ključnimi besedami, in sicer: polycystic ovary syndrome/sindrom policističnih jajčnikov, polycystic ovary syndrome AND quality of life/sindrom policističnih jajčnikov IN kakovost življenja, polycystic ovary syndrome AND nursing/sindrom policističnih jajčnikov IN zdravstvena nega. Rezultati: V podrobnejšo analizo smo vključili 14 člankov. Rezultati kažejo, da imajo ženske s sindromom policističnih jajčnikov na splošno precej nizek rezultat pri kakovosti življenja. Na kakovost življenja je imel največji vpliv hirzutizem, sledi mu povišana telesna masa, depresija, neplodnost, menstrualne motnje in akne. Medicinska sestra ima pomembno vlogo v procesu diagnostike in zdravljenja, saj izvajanje intervencij zdravstvene nege vključuje zdravstveno-vzgojno delo za preprečevanje zapletov, svetovanje za zdrav življenjski slog, spodbujanje in nudenje psihološke podpore. Razprava in zaključek: Sindrom policističnih jajčnikov močno vpliva na kakovost življenja žensk. Težave s hirzutizmom in telesno maso lahko povzročijo, da se ženske počutijo manj ženstvene. Vse skupaj lahko privede do stresa, kar privede do poslabšanja ovulacije in znakov sindroma. Prav tako jim neplodnost povzroči dodatno skrb, saj doživljajo pritisk družbe, da morajo imeti otroke. Ženske s sindromom policističnih jajčnikov se pritožujejo, da prejemajo pomanjkljive informacije o poteku bolezni, o posledicah in zdravljenju. Medicinska sestra ima zato izredno pomembno nalogo pri ozaveščanju o preventivi in krepitvi zdravja.[K. Kelc]20232023-06-09 07:45:34Diplomsko delo/naloga146725UDK: 616-083VisID: 121963COBISS_ID: 155101955sl