Primerjava izbranih fiziološko-funkcionalnih pokazateljev napora, doseženih z dvema različnima testoma vzdržljivosti pri vrhunskih rokometašihMohorič, Uroš (Avtor) Šibila, Marko (Mentor) maksimalna poraba kisikamaksimalna hitrost tekaaerobna vzdržljivostaerobni stopenjski testlaboratorijski test na tekaški preprogiugotavljanje tipičnih značilnosti rokometnih igralcevTa doktorska naloga je imela več ciljev. Primarno smo želeli eksperimentalno preveriti, kako razlika v trajanju intenzivnosti obremenitve pri terenskem testu 30–15 Intermitent Fittnes Test (30-15IFT) ter večstopenjskem laboratorijskem testu teka za oceno dolgotrajne vzdržljivosti (TR), vpliva na izmerjene in izračunane fiziološke pokazatelje napora na enaki stopnji intenzivnosti obremenitve. Poleg tega smo želeli preveriti, ali obstaja povezava med pridobljenimi vrednostmi na obeh testih in ugotoviti stopnjo povezanosti med obema testoma. Sekundarno smo želeli preveriti, ali izračunana maksimalna vrednost relativne porabe kisika po formuli približka enako loči merjence kot vrednosti maksimalne relativne porabe kisika, pridobljene s terenskim testom 30-15IFT ter večstopenjskim laboratorijskim testom teka za oceno dolgotrajne vzdržljivosti. Nazadnje smo želeli preveriti razliko v morfoloških značilnostih, telesnih zmogljivostih in fizioloških parametrih vrhunskih rokometašev glede na igralno mesto. Za primarni cilj (Študija I) smo vzorčili 24 vrhunskih rokometašev in s pomočjo presečno-navzkrižnega vzorčenja preverjali razlike med različnimi fiziološkimi parametri, doseženimi pri dveh različnih testih vzdržljivosti in to 30-15IFT ter TR. Rezultati so pokazali, da sta bili vrednosti za maksimalne hitrosti teka (V) in maksimalne dosežne porabe kisika (VO2peak) bistveno višji pri 30-15IFT kot pri TR testu. Poleg tega smo ugotovili zmerno in visoko korelacijo med vrednostmi 30-15IFT in TR ter vrednostmi 30-15IFT in 30-15IFT4K VO2max, medtem ko sta imeli vrednosti 30-15IFT4K in TR šibko, nepomembno korelacijo. V drugi študiji (Študija II) smo ugotovili, da med različnimi skupinami igralcev (krilni igralci, zunanji igralci in pivoti) obstaja razmeroma malo statistično značilnih razlik v različnih fizioloških parametrih, ki smo jih spremljali med testom 30-15IFT. Nazadnje smo na vzorcu 1066 vrhunskih rokometašev (Študija III) ugotovili, da se igralci med različnimi starostnimi kategorijami in igralnimi položaji razlikujejo po telesni višini, telesni teži, ITM (indeksu telesne mase) in odstotku kostne mase (KM%), skoku iz počepa (SJ), skoku z nasprotnim gibanjem (CMJ), končni hitrosti teka pri 30-15IFT (ERS) in VO2max. Odstotek puste mišične mase (MM%), razmerje med CMJ/SJ in HRmax so se razlikovali samo med različnimi starostnimi kategorijami, medtem ko sta se odstotek maščevja (FM%) in hitrost teka na 5m, 10m in 20m razlikovala samo med igralnimi položaji. Rezultati glavne raziskave (Študija I) podajajo znanstveno relevantne podatke o veljavnosti meritev specifične vzdržljivosti v rokometu s pomočjo terenskega testa 30-15IFT. Tako bo nadaljnja uporaba tega testa temeljila na bolj objektivnih oz. preverjenih podatkih. Ugotovitve študij II in III je pomembno upoštevati, ko gre za programe identifikacije talentov. Tako morfološke kot zmogljivostne značilnosti se očitno razlikujejo glede na igralna mesta in starostne kategorije, kar bi moralo biti dragocena referenca za trenerje, da razvijejo režime treninga, specifične za igralni položaj in naredijo svoje koncepte treninga učinkovitejše.20232023-06-09 07:15:03Doktorsko delo/naloga146718VisID: 42224COBISS_ID: 157709827sl