<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Potrebe ljudi z demenco in njihovih sorodnikov v občini Žalec</dc:title><dc:creator>Privošnik,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mali,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>demenca</dc:subject><dc:subject>potrebe</dc:subject><dc:subject>sorodniki</dc:subject><dc:subject>ljudje z demenco</dc:subject><dc:subject>sporazumevanje</dc:subject><dc:description>Demenca je hitro naraščajoč izziv v današnjem času in glavni razlog odvisnosti od pomoči drugega med starejšo populacijo. Socialno delo ima pomembno vlogo pri raziskovanju in razumevanju potreb ljudi z demenco in njihovih bližnjih. V magistrskem delu sem raziskala tri glavna raziskovalna vprašanja, in sicer potrebe ljudi z demenco, potrebe sorodnikov ljudi z demenco in sporazumevanje z ljudmi z demenco v občini Žalec. Sama sem del te skupnosti, zato me zanima, kako je oskrba ljudi z demenco v občini Žalec razvita. V teoretičnem delu je demenca opredeljena, predstavljene so vrste demence,  razvoj dolgotrajne oskrbe in potrebe ljudi v dolgotrajni oskrbi, prispevek socialnega dela k pomoči ljudem z demenco in njihovim sorodnikom ter naloge socialnega delavca pri delu z ljudmi z demenco in njihovimi sorodniki. V zadnjem delu pa so opisane potrebe ljudi z demenco in njihovih sorodnikov ter sporazumevanje z ljudmi z demenco. V kvalitativni raziskavi sem uporabila metodo spraševanja ter metodo fokusnih skupin. V fokusni skupini je sodelovalo 16 ljudi iz desetih organizacij, ki delujejo na področju dolgotrajne oskrbe ljudi z demenco v občini Žalec. Teme fokusnih skupin, na katere sem se osredotočala, so specifične potrebe ljudi z demenco ter sporazumevanje z ljudmi z demenco. Poleg fokusne skupine sem opravila devet delno strukturiranih intervjujev. Štirje intervjuji so opravljeni z zaposlenimi s področja oskrbe ljudi z demenco, tri intervjuje sem opravila s sorodniki ljudi z demenco, ker pa je v socialnem delu ključnega pomena tudi uporabniška perspektiva, sem opravila intervjuja z dvema osebama z demenco. Teme intervjujev so se navezovale na potrebe ljudi z demenco, potrebe sorodnikov ljudi z demenco ter na komunikacijo z ljudmi z demenco. Ugotovila sem, da imajo ljudje z demenco in njihovi sorodniki veliko potreb. Največkrat omenjena je potreba po dodatnih storitvah v domačem okolju in po povečanju obsega storitev. Večina ljudi z demenco potrebuje 24-urno pomoč, ki vključuje potrebo po domačem vzdušju, druženju, razumevanju, bližini, zavetju, samostojnosti in varnosti. Sorodniki potrebujejo usmerjanje in informiranje o demenci, o iskanju ustrezne pomoči za človeka z demenco, sami pa so velikokrat preobremenjeni, poleg skrbi za človeka imajo pogosto finančne težave zaradi plačevanja oskrbe. Ugotovila sem, da imajo ljudje z demenco izrazito željo po sporazumevanju. Pri tem moramo biti pozorni na besedno in nebesedno sporazumevanje. Vrline, ki so pri tem pomembne, pa so empatija, strpnost, prijaznost, umirjenost in sproščenost.</dc:description><dc:publisher>[N. Privošnik]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-08 09:01:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146701</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.4:616.892.3</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 39985</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 164121091</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
