<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza obremenitve in napora kolesarjev med večdnevno kolesarsko dirko Po Sloveniji</dc:title><dc:creator>Štular,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rauter,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kolesarstvo</dc:subject><dc:subject>dirka Po Sloveniji</dc:subject><dc:subject>napor</dc:subject><dc:subject>obremenitev</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, kakšni obremenitvi so podvrženi kolesarji na dirki Po Sloveniji in kakšen napor tovrstna obremenitev izzove. Zanimalo nas je, kako se napor spreminja znotraj posamezne etape in preko več zaporednih dni dirke. Prav tako smo želeli raziskati, kako na napor kolesarja vpliva tip etape, ki smo jih razdelili med ravninske in gorske.

Kolesarstvo velja za enega izmed fizično bolj zahtevnih športnih panog, še posebej to velja za etapne dirke. Te so pogosto zajete v analizo, a običajno se raziskovalci osredotočajo na daljše etapne dirke, ki trajajo osem ali celo enaindvajset dni. V raziskavi smo se osredotočili na krajšo petdnevno dirko Po Sloveniji, na kateri še ni bilo narejeno toliko raziskav in je zaradi svojega krajšega trajanja zanimiva za primerjavo z daljšimi dirkami. 

V raziskavo je bilo vključeno sedem kolesarjev, a so trije izmed njih med tretjo etapo odstopili, zato so bili v analizo zajeti podatki štirih kolesarjev, ki so uspešno prevozili vseh pet etap. Analizirali smo pet spremenljivk vsakega kolesarja, in sicer povprečno absolutno moč, povprečno relativno moč, povprečno frekvenco srčnega utripa ter koeficienta obremenitve TSS in TRIMP. Na podlagi analize smo ugotovili, da med posameznimi deli etape ne prihaja do statistično pomembnih razlik in kolesarji tako v prvem delu kot drugem delu etape premagujejo podoben napor. Enako velja tudi za posamezne dele dirke, saj med naporom v prvem in drugem delu nismo ugotovili statistično pomembnih razlik. Te se niso pokazale niti ob analizi absolutnih vrednostih, ki smo jih podrobneje analizirali zaradi majhnega vzorca. Še najbolj so se razlike nakazovale med različnimi tipi etap, a tudi te niso bile statistično značilne, je pa zato vrednost TRIMP na gorskih etapah znašala 21 % več kot na ravninskih, kar nakazuje na razliko v obremenitvi in naporu kolesarja na posamezni etapi.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-03 07:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146489</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 42215</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 154575107</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
