<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kaznovanje strank v pravdnih postopkih s primerjavo hrvaške ureditve</dc:title><dc:creator>Puhov,	Iva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger Škerl,	Jerca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kaznovanje</dc:subject><dc:subject>denarna kazen</dc:subject><dc:subject>pravdni postopek</dc:subject><dc:subject>civilno procesno pravo</dc:subject><dc:subject>zloraba procesnih pravic</dc:subject><dc:subject>žalitev sodišča</dc:subject><dc:subject>vzdrževanje reda na glavni obravnavi</dc:subject><dc:subject>analiza sodne prakse</dc:subject><dc:subject>primerjava s hrvaško ureditvijo</dc:subject><dc:subject>avtoriteta in ugled sodstva</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava tematiko kaznovanja strank v pravdnih postopkih in primerjavo s hrvaško ureditvijo tega vprašanja. Uvodoma je splošno predstavljena ureditev kaznovanja strank v Zakonu o pravdnem postopku, njen namen in razlogi, zakaj je ta problematika aktualna. Predstavljena so tudi temeljna načela civilnega postopka, ki so podlaga za kaznovanje, in hipoteza, da kljub temu da je ta institut še vedno potreben v našem pravnem prostoru, bi morali sodna in zakonodajna veja oblasti nadaljevati z njegovim razvojem, intenzivneje urediti in  uporabiti druge načine za dosego istih ciljev ter vzpostaviti mehanizme za okrepitev zaupanja javnosti v sodstvo. Ugotavljanju, ali je slovenska ureditev kaznovanja strank primerna in učinkovita, služi tudi primerjava s hrvaško ureditvijo, pospremljena s predlogi morebitnih izboljšav in razvoja tega instituta. Jedro magistrske naloge se sprva osredotoči na predstavitev ustavnih pravic, ki so povezane z obravnavanim vprašanjem, nato pa se preusmeri na zakonsko ureditev v Zakonu o pravdnem postopku, in sicer na 11., 109. in 304. člen, ki so opremljeni tudi s sodno prakso ter komentarjem o njihovi primernosti. Temu sledi še poglavje o hrvaški ureditvi, ki vsebuje analizo relevantnih zakonskih členov, ki so opremljeni s povzetki sodne prakse in ugotovitvami iz primerjave s slovenskim pravnim redom. Predstavljena stališča bralcu omogočajo sklep, kako se lahko učinkovito doseže cilj vzdrževanja avtoritete in ugleda sodstva ob pomoči ustreznih zakonskih procesnih institutov, kakšno vlogo imajo posamezni udeleženci postopka in tudi zunanji akterji, kakšne so prednosti in slabosti posameznih pravnih ureditev ter seznanitev z napotki za nadaljnji razvoj tega instituta.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-02 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146459</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 110681</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 158428675</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
