Psihosocialne stiske mladostnikov v družini med pandemijo COVID-19Štraus, Špela (Avtor) Rapuš Pavel, Jana (Mentor) mladostnikiV diplomskem delu sem raziskovala prisotnost psihosocialnih stisk pri mladostnikih v Sloveniji med obdobjem šolanja na daljavo zaradi pandemije COVID-19 in njihovo povezavo z zaznano kvaliteto komunikacije in socialne podpore v družini z vidika srednješolcev. Teoretični del vsebuje splošne opise psihosocialnih stisk, obdobja mladostništva in vpetost le-tega v kontekst duševnega zdravja in družine ter značilnosti življenja in duševnih težav v kontekstu pandemije COVID-19. Temu sledi podrobnejši vpogled v temo mladostnikov in njihovih težav v kontekstu pandemije COVID-19 ter povezava le-tega z družinskimi dejavniki. Za izvedbo empiričnega dela raziskave sem uporabila spletni anketni vprašalnik, v vzorec raziskave pa je bilo vključenih 182 srednješolcev. Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali visoko prisotnost simptomov psihosocialnih stisk pri mladostnikih med pandemijo, predvsem depresije (okoli 50%) in anksioznosti (okoli 40%). Analiza povezave med doživljanjem psihosocialnih stisk in zaznano kvaliteto komunikacije in socialne podpore v družini z vidika mladostnikov je pokazala, da srednješolci, ki kvaliteto omenjenih družinskih dejavnikov ocenjujejo kot boljšo, poročajo nižjo prevalenco depresivnih simptomov, ki vključujejo zmanjšanje interesa in zadovoljstva pri aktivnostih, občutke potrtosti, depresivnosti in obupa, težave s spanjem, težave v prehranjevanju, slabo samopodobo, težave s koncentracijo, občutno povečanje ali zmanjšanje nivojev energije in samomorilno ideacijo. Rezultati nakazujejo, da se je v obdobju šolanja na daljavo veliko število mladostnikov srečevalo z različnimi duševnimi stiskami, kar kaže na verjetno povečanje potrebe po psihosocialni podpori te skupine tudi po pandemiji. Pomembno je, da se službe pomoči tovrstne potrebe zavedajo in skladno ukrepajo, saj je mladostništvo ranljivo razvojno obdobje, posledice izkušenj psihosocialnih stisk adolescentov pa lahko segajo daleč v odraslost. Pri tem je ključno tudi zavedanje pomena družinska konteksta za izkušnje stisk mladostnikov in organiziranje pomoči in podpore ne le na ravni posameznika, ampak tudi družine kot celote in vsote njenih članov.20222023-05-28 05:50:31Diplomsko delo/naloga146393COBISS_ID: 153116931sl