Kromatografske metode za določanje melamina, benzotriazola, bisfenola S in benzizotiazolinona ter elektrokemijska metoda za določanje bisfenola SČrešnovar, Špela (Avtor) Bavcon Kralj, Mojca (Mentor) Žagar, Kristina (Komentor) Trebše, Polonca (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvoobstojne in nevarne kemikalijeanalitske metodeelektrokemijske metodetekočinska kromatografija visoke ločljivostisenzorjiUvod: Ljudje smo vedno bolj izpostavljeni obstojnim in nevarnih kemikalijam, njihove negativne vplive na zdravje ljudi in živali ter tudi na okolje pa šele zdaj začenjamo razumeti. Kemikalije se zaradi sposobnosti bioakumulacije kopičijo v človeku ter ekosistemu. Ker so topne v vodi, se lahko distribuirajo po celotnem vodnem sistemu. Zaradi omenjenih razlogov je kemikalije potrebno hitro in učinkovito zaznavati. Za zaznavanje se trenutno najpogosteje uporabljajo različne analitske metode, ker pa so nekatere kemikalije v topilih težko obstojne, so te metode težko izvedljive. Obstojne in nevarne kemikalije analitsko najlažje določamo z uporabo kromatografije, med katere spada tudi kromatografija visoke ločljivosti. Glede na vrsto analita se tekom analiz lahko srečujemo z različnimi in številnimi parametri, ki lahko zapletejo proces. Za elektrokemijsko določanje kemikalij so razvite različne metode, ki se razvrščajo na podlagi agentov za prepoznavanje kemikalij. V zadnjih letih so veliko pozornosti pritegnili elektrokemijski senzorji, ki so v nasprotju z analitskimi metodami nizko cenovni, hitri, preprosti, enostavni ter tudi visoko občutljivi in majhni. Namen: Namen naloge je preučiti občutljivost analitske metode za določanje obstojnih in nevarnih kemikalij za spojine melamin, benzotriazol, bisfenol S in benzisothiazolinon ter preveriti občutljivost senzorjev za zaznavanje bisfenola S. Metode dela: Izvedli smo primerjavo analitske metode s pomočjo tekočinskega kromatografa visoke ločljivosti in treh različnih vrst elektrod za določanje nizkih koncentracij bisfenola S ter pripravili umeritvene krivulje za melamin, benzotriazol in benzisothiazolinon. Rezultati: S pomočjo tekočinskega kromatografa visoke ločljivosti smo zaznali koncentracije do 0,001 µM za benzotriazol ter še nižje koncentracije za ostale spojine. S pomočjo elektrokemijskih senzorjev smo za bisfenol S zaznali koncentracije le do 1 µM, kar pomeni, da lahko s pomočjo analitskih metod zaznamo nižje koncentracije kot s pomočjo elektrokemijskih metod. Razprava in zaključek: S pomočjo analitskih metod lahko zaznamo nižje koncentracije kot s pomočjo elektrokemijskih metod. Za izdelavo senzorjev bi bilo tako metode potrebno še modificirati, saj se v okolju nahajajo nizke koncentracije teh spojin. Za uporabo v senzorjih bi bile najbolj primerne komercialne sitotiskane elektrode, saj rezultati pri teh elektrodah najmanj variirajo, še vedno pa bi bila potrebna optimizacija metod.[Š. Črešnovar]20232023-05-25 07:46:14Magistrsko delo/naloga146360UDK: 614VisID: 121929COBISS_ID: 154133763sl