<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj sistema za upravljanje s porabo električne energije</dc:title><dc:creator>BREGAR,	LOVRENC	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bregar,	Jože	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>aktivni porabnik</dc:subject><dc:subject>virtualna elektrarna</dc:subject><dc:subject>rezanje električnih konic</dc:subject><dc:subject>pametno omrežje</dc:subject><dc:subject>napetostni regulator</dc:subject><dc:subject>pulzno širinska modulacija</dc:subject><dc:subject>tokovni merilnik</dc:subject><dc:subject>mikrokrmilnik</dc:subject><dc:subject>inštalacijski odklopnik</dc:subject><dc:subject>Raspberry Pi</dc:subject><dc:subject>regulacija</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo zajema upravljanje s porabo različnih bremen odjemalca električne energije
glede na skupno porabo. Informacija o skupni porabi je lahko pridobljena na različne načine.
Pri iskanju rešitve smo predpostavljali, da je informacija o skupni električni porabi že na voljo
oz. se po potrebi dogradi ustrezen merilnik. Za možnosti upravljanja porabnikov smo iz nabora
znanih porabnikov izpostavili tiste, pri katerih bi najprej lahko začeli izvajati upravljanje porabe
glede na skupno porabo.
Med izbranimi porabniki smo se osredotočili na enostavne porabnike, ki imajo lastnosti čistega
ohmskega bremena. Na njih je možno enostavno krmiljenje z napetostnimi regulatorji. Tipičen
primer je grelnik vode - bojler, ki smo ga med testiranjem nadomestili s klasično žarnico.
Za mikrokrmilnik smo uporabili Raspberry PI z linux operacijskim sistemom. Poleg napajanja
smo pripravili ustrezne signalne in komunikacijske povezave. Za krmiljenje porabnika smo
izdelali napetostni regulator. Napetost na izhodu regulatorja je odvisna od signala PWM na
vhodu. Izbrali smo merilnik proizvajalca Iammeter, ki omogoča standardno komunikacijo
preko Modbus protokola in RS485 povezave. Vso omenjeno opremo smo zmontirali na panel.
Zaradi narave testov smo uredili brezprekinitveno DC napajanje s pomožno baterijo.
Poleg priprave strojne opreme je bila potrebna tudi izdelava programske opreme. Glavni del je
regulacija upravljanja porabnika na osnovi meritev skupne porabe in vnaprej postavljene meje
toka. Programska oprema je izdelana v Python programskemu jeziku in se izvaja na
mikrokrmilniku.
Za namen meritev posameznih tokov smo si pripravili neodvisno meritev z večkanalnim
simultanim merilnikom in računalnikom s programom za prikaz vrednosti v obliki grafov.
Prikaz vseh tokov v realnem času je nudil dobro predstavo o poteku regulacije.
Rezultati testiranja so pokazali smotrno uporabo izbrane rešitve. Z upravljanjem porabnikov se
lahko upravlja skupni odjem električne energije. To je recimo zelo aktualno, ko govorimo o
sprotni porabi energije, proizvedene s sončno elektrarno. Isto rešitev lahko uporabimo v
primeru rezanja energetskih konic, ki imajo za osnovo 15 minutne intervale. Z optimizacijo
regulatorja lahko dosegamo tudi hitre odzive znotraj ene sekunde, ki pa pomenijo dodatne
prednosti pri omejevanju toka blizu nazivne meje glavnih ali drugih varovalk.
Omenjena rešitev je z uporabo prenosa informacije o skupnem toku preko prostranega (WAN)
ali lokalnega (LAN) omrežja lahko aktualna pri dizajniranju elektro distribucije preko
vključevanja v pametna omrežja (»Smart Grid«) oz. virtualne elektrarne (»Virtual power
Plant«).</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-05-24 10:35:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146344</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 62291</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 153398531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
