<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Oblikovanje in izdelava interaktivnega digitalnega planerja z metodo oblikovalskega razmišljanja</dc:title><dc:creator>Korošec,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbas,	Raša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>digitalni planer</dc:subject><dc:subject>oblikovanje</dc:subject><dc:subject>interaktivnost</dc:subject><dc:subject>oblikovalsko razmišljanje</dc:subject><dc:description>V sklopu magistrskega dela smo po metodi oblikovalskega razmišljanja izdelali in oblikovali prototip interaktivnega digitalnega planerja v PDF formatu, ki se uporablja s pomočjo aplikacije, izdelane v ta namen. 
V teoretičnem delu smo najprej opisali lastnosti planerjev in primerjali prednosti in slabosti tiskanih ter digitalnih planerjev. Definirali smo interaktivnost in opisali interaktivne elemente, ki jih lahko vsebuje PDF. V nadaljevanju smo opisali celoten postopek metode oblikovalskega razmišljanja, ki jo sestavlja pet korakov. Pojasnili smo, kakšna je dobra uporabniška izkušnja izdelkov. Za konec pa smo opisali grafične elemente, ki so pomembni pri oblikovanju digitalnega planerja.
V eksperimentalnem delu smo izvedli pet korakov metode oblikovalskega razmišljanja. V prvem koraku empatičnega razumevanja smo naredili raziskavo trga tiskanih in digitalnih planerjev, izvedli anketo o uporabi planerjev ter opravili intervjuje s potencialnimi uporabnicami. V drugem koraku smo problem podrobneje definirali in zastavili jasne smernice za nadaljevanje. Sledil je korak pridobivanja in oblikovanja idej, kjer smo s pomočjo tehnike zapisovanja zamisli pridobili ideje za vsebinski del, s pomočjo ustvarjanja skic pa oblikovno zasnovo postavitve planerja. V četrtem koraku smo oblikovali prototip, ki je pregleden, uporaben in nadvse enostaven za uporabo. Prototip smo v zadnjem koraku testirali s potencialnimi uporabnicami, s čimer smo ugotovili možne izboljšave. Ugotovili smo, da so vse zastavljene naloge opravile brez večjih težav in se nemoteno sprehajale po straneh. Uporabniška izkušnja izdelka je bila pozitivna, dodale pa so nekaj konstruktivnih komentarjev, ki jih bomo upoštevali pri nadgradnji prototipa.
Metoda se je tekom celotnega eksperimentalnega dela naloge izkazala za zelo uporabno pri razvijanju in oblikovanju inovativnega izdelka, kot je digitalni planer, ki je namenjen dijakinjam in študentkam z veliko obveznostmi. Glavna lastnost oblikovalskega razmišljanja je, da se veliko časa nameni preučevanju ciljne skupine in iskanju inovativnih rešitev za problem, kar lahko pripelje do odličnih rezultatov.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-05-19 09:00:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146100</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 90739</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
