<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje osamljenosti pri osebah z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami v domski oskrbi</dc:title><dc:creator>Knežević,	Zorica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repič Slavič,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>starejši</dc:subject><dc:subject>osamljenost</dc:subject><dc:subject>problematika starejših</dc:subject><dc:subject>osamljenost starejših</dc:subject><dc:subject>dejavniki osamljenosti</dc:subject><dc:subject>preprečevanje osamljenosti</dc:subject><dc:subject>osamljenost starejših v institucionalnem varstvu</dc:subject><dc:subject>polstrukturiran intervju</dc:subject><dc:subject>fenomenološka metoda</dc:subject><dc:description>Osamljenost v sodobnem času predstavlja vse pomembnejši javnozdravstveni in socialni problem, ki pripomore k stiskam in nižji kakovosti življenja starejših. Njena problematika se pojavlja tudi med starejšimi v domskem varstvu. Govorimo o subjektivnih občutkih doživljanja posameznika, na katere vplivajo različni dejavniki življenja starejše osebe ter o problematiki, na katero lahko vplivamo. Kljub temu je o njej še vedno premalo znanega. Vemo pa, da njeno ustrezno proučevanje omogoča pomembno podlago za oblikovanje učinkovitih pristopov in sodobnih praks tudi pri starejših z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami v domski oskrbi, ki v današnjem času predstavljajo prevladujoči del domske populacije v slovenskem prostoru. 
Osrednjo tematiko magistrskega dela predstavlja osvetlitev problematike pogostosti, vidikov, doživljanja, preprečevanja in soočanja z osamljenostjo pri starejših z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami v domskem okolju. S pomočjo fenomenološke metode je avtorica skozi polstrukturirane intervjuje pridobila vpogled v doživljanje osamljenosti pri petih starejših osebah z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami v domski oskrbi. Analiza odgovorov je pokazala, da se starejši stanovalci z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami v domskem okolju ne soočajo z občutki osamljenosti. K temu pripomore zadovoljitev njihovih fizičnih, psiholoških in socialnih potreb ter dojemanje doma starejših kot edine primerne oblike bivanja, ki jo sprejemajo s hvaležnostjo in zadovoljstvom. Očitna je tudi zadovoljitev na področju socialnih stikov, ki predstavljajo pomemben del posameznikovega vsakdana in se odvijajo skozi odnose s sostanovalci, osebjem in bližnjimi. Izsledki raziskave pritrjujejo spoznanju o potrebah po bolj poglobljenem raziskovanju doživljanja osamljenosti pri starejših v domskem okolju ter spoznanju, da le dobro poznavanje dejavnikov in doživljanja osamljenosti pri starejših v domski oskrbi omogoča ustrezen strokovni pristop v smeri preprečevanja in soočanja s to problematiko.</dc:description><dc:publisher>[Z. Knežević]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-05-18 09:00:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146026</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.922.2:364.624.4--053.88(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 28307</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 153433603</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
