Prosti čas oseb z motnjami v duševnem razvoju in uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologijeVrhunc, Matjaž (Avtor) Oven, Alenka (Mentor) Bajde, Silva (Komentor) Gričar, Nevenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijaprostočasne aktivnostiosebe s posebnimi potrebamiavdio-vizualna sredstvaUvod: Prosti čas je potreba in pravica vsakogar, smiselne prostočasne aktivnosti ali okupacije pa pogoj za ohranjanje zdravja in življenjskega ravnovesja. Vključevanje v prostočasne aktivnosti osebam z motnjami v duševnem razvoju pogosto predstavlja izziv, zato je pomembno, da se delovni terapevt vključi v načrtovanje njihovega kakovostnega prostega časa. Poleg dobrega počutja osebe z motnjami v duševnem razvoju ob tem krepijo tudi spretnosti, ki so potrebne za samostojno izvajanje aktivnosti na drugih področjih človekovega delovanja. H kakovosti prostega časa lahko pomembno pripomorejo pripomočki informacijsko-komunikacijske tehnologije. Namen: Želeli smo dobiti boljši vpogled v preživljanje prostega časa oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki živijo v instituciji. Zanimalo nas je, kaj jim prosti čas pomeni, kako ga preživljajo in kakšne so njihove izkušnje z uporabo pripomočkov informacijsko-komunikacijske tehnologije. Metode dela: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem, ki smo ga izvedli s petimi uporabniki centra za usposabljanje, delo in varstvo. Njihove odgovore smo kvalitativno vsebinsko analizirali. Rezultati: V vsebinski analizi smo oblikovali štiri kategorije: pomen prostega časa, preživljanje prostega časa, zadovoljstvo s prostim časom in uporaba tehnologije v prostem času. Ugotovili smo, da udeleženci raziskave kljub pomanjkljivemu dojemanju koncepta prostega časa znajo ločiti prosti čas od ne-prostega in ga opredelijo kot čas, ko se dobro počutijo. Med prostočasnimi aktivnostmi prevladujejo poslušanje glasbe, gledanje televizije, sprehod, počitek, ukvarjanje s športom, pitje kave in vožnja s kombijem. S prostim časom so v splošnem zadovoljni, želijo pa si več aktivnosti zunaj svoje bivalne enote in večjo dostopnost prostočasne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Tehnologijo v prostem času v največji meri uporabljajo za poslušanje glasbe. Razprava in zaključek: Vključenost v smiselne in raznolike aktivnosti prostega časa je za kakovost bivanja oseb z motnjami v duševnem razvoju izjemnega pomena. K tovrstni vključenosti lahko pomembno pripomore informacijsko-komunikacijska tehnologija, pod pogojem, da je dostopna in da jo posameznik zna varno uporabljati. Delovni terapevti bi morali več pozornosti nameniti preučevanju in načrtovanju prostočasnih aktivnosti oseb z motnjami v duševnem razvoju, uporabljati informacijsko-komunikacijsko tehnologijo kot orodje za kakovostno preživet prosti čas ter jo prilagajati individualnim potrebam oseb z motnjami v duševnem razvoju.[M. Vrhunc]20232023-05-18 07:45:34Diplomsko delo/naloga146020UDK: 615.851VisID: 121914COBISS_ID: 152478467sl