Razvoj kulta rimske boginje Kibele in upodobitev njenega triumfalnega sprevoda na »Pateri iz Parabiaga«Napast, Aiša (Avtor) Weiss, Sonja (Mentor) Kokole, Stanko (Mentor) kult Velike matereAtisgalirimska recepcijaikonografijaKult Velike matere, ki se je v izrazito helenizirani različici kasneje razširil po celotnem Sredozemlju in se ponekod obdržal še vse do konca 5. stoletja po Kr., je s prvimi prepričljivimi materialnimi dokazi izpričan v Anatoliji že v prvi polovici 1. tisočletja pr. Kr. Kibelo so častili kot boginjo plodnosti in materinstva, po drugi strani pa tudi kot božanstvo divje neobrzdane narave in zavetnico mest. Njeno relativno dobro dokumentirano čaščenje v antičnem Rimu (v katerem so se nedvomno odrazile ideološke potrebe in odmevali politični smotri uradnega državnega kulta) se je nedvomno razlikovalo od izvornega frigijskega obredja. Naloga prinaša kritični pretres vprašljivih predpostavk, na podlagi katerih se je v starejši zgodovini raziskav utrdilo sporno prepričanje, da lahko nekatere Kibeline značilnosti, ki jih sicer poznamo izključno iz helenističnih in rimskodobnih pričevanj, povežemo že z izvornim anatolskim božanstvom. Razprava, ki temelji na izboru posebno zgovornih mest pri antičnih avtorjih, pritegne pa tudi najbolj relevantno ikonografsko gradivo in se še posebno pozorno posveča kompleksnemu imaginariju t. i. »Patere iz Parabiaga«, izpostavlja zlasti potencialno najbolj kontroverzne prvine Kibelinega kulta, na katerih so bile občasno celo še v novejšem času utemeljevane vprašljive hipoteze o dejanski naravi frigijske boginje matere (npr. Atis, svečeniki gali, običaj kastracije in ekstatični obredi).20232023-05-17 07:45:25Magistrsko delo/naloga145882VisID: 517772COBISS_ID: 152764675sl