<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Relevantnost Clausewitza na strateško-operativni ravni vojskovanja</dc:title><dc:creator>Noč,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bebler,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>operativna strategija</dc:subject><dc:subject>vojaška operacija</dc:subject><dc:subject>delovanje v zaledju</dc:subject><dc:subject>vojna dveh vrst</dc:subject><dc:subject>strateške kombinacije</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu ugotavljamo, v kolikšni meri je strateško-operativna misel Carla von Clausewitza še vedno aktualna pri razumevanju dinamike sodobnih konvencionalnih oboroženih konfliktov. Z izbranimi zgodovinskimi primeri 20. stoletja poskušamo podpreti posamezna teoretična izhodišča Clausewitzeve teorije. Ker je ta preobsežna, da bi jo lahko učinkovito strnili v eno nalogo, se osredotočimo le na nekatere njene vidike. V diplomskem delu se v manjšem obsegu tudi ukvarjamo z metodami bojnega dejstvovanja v nasprotnikovem zaledju. Sem spadajo partizanske operacije, operacije onemogočanja iz zraka, manevriranje kopenskih oboroženih sil v zaledju nasprotnikovih položajev itd. Čeprav so te metode v teoriji zelo privlačne, se v realnosti velikokrat izkažejo za nezadostne. Zagovorniki manevrskega bojevanja in strategije posrednega pristopa jih poveličujejo, toda Clausewitz opozarja, da moramo biti pri njihovi rabi previdni, saj sile, ki so uporabljene v nasprotnikovem zaledju, ne morejo biti vključene v boje na fronti, in sile, ki prodirajo v globino nasprotnikove razporeditve, izpostavljajo lastno umičnico.</dc:description><dc:publisher>[M. Noč]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-05-13 08:30:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145775</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 355.4(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 148998</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 152559619</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
