Povprečna žlezna doza pri mamografiji s prsnimi vsadkiŠimunović, Anja (Avtor) Marolt-Mušič, Maja (Mentor) Mekiš, Nejc (Komentor) Perhavec, Andraž (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijamamografijarak dojkepovprečna žlezna dozaprsni vsadkiDORAUvod: Rak dojke je najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji. Mamografija se kot začetna preiskava uporablja tudi za rutinski pregled pri ženskah s prsnimi vsadki. Pri slikanju žensk s prsnimi vsadki uporabljamo tehniko po Eklundu, kar pomeni, da po opravljenih standardnih projekcijah, vsadek potisnemo ob steno prsnega koša. Namen: Namen magistrskega dela je oceniti AGD pri presejani mamografiji za ženske s prsnimi vsadki in preučiti obstoj razlik v AGD glede na način nastavitve ekspozicijskih pogojev. Zanimalo nas je, za koliko se razlikuje AGD med standardno in Eklund tehniko ter vpliv nastavitev ekspozicijskih pogojev na kakovost mamografskih posnetkov. Metode dela: Izvedli smo retrospektivno neintervencijsko študijo s sekundarno analizo. V raziskavi smo zajeli 536 žensk s prsnimi vsadki, ki so v programu DORA opravile mamografski pregled na aparatu Hologic od začetka izvajanja programa (21. 4. 2008) do 31. 12. 2021. Ocenili smo vrednosti AGD žensk s prsnimi vsadki glede na projekcijo, debelino dojke ob kompresiji in načinu nastavitve ekspozicijskih pogojev. Primerjali smo AGD med posnetki s standardno tehniko in posnetki z Eklund tehniko. V zadnjem delu raziskave so trije radiologi ocenili kakovost posnetkov. Rezultati: Pri standardnih posnetkih z ročno nastavitvijo je povprečna vrednost AGD statistično značilno nižja pri debelini dojke 6 < 8 cm, 8 < 10 cm in > 10 cm. Pri dodatnih posnetkih z avtomatskim načinom je povprečna vrednost AGD statistično značilno nižja pri debelini dojke < 4 cm in 4 < 6 cm. Pri dodatnih posnetkih debeline dojk 6 < 8 cm je AGD statistično značilno nižja pri posnetkih z ročnim načinom. Med posnetki s standardno tehniko in posnetki po Eklund tehniki obstajajo statistično značilne razlike v povprečni vrednosti AGD za oba načina nastavitev. Skupna ocena vseh kriterijev kakovosti CC, MLO in MLOID posnetkov je bila statistično značilno višja pri ročni nastavitvi. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da imajo standardni posnetki z ročnim načinom nižje vrednosti AGD in višjo kakovost. Zaključimo lahko, da je pri dodatnih posnetkih debeline dojk < 4 cm in 4 < 6 cm zaradi nižjih vrednosti AGD ustreznejši avtomatski način nastavitve in pri debelini dojk 6 > 8 cm ročni način. Smiselno bi bilo uvesti standardiziran protokol za slikanje prsnih vsadkov na aparatih Hologic.[A. Šimunović]20232023-05-10 07:45:34Magistrsko delo/naloga145701UDK: 616-07VisID: 121899COBISS_ID: 151495939sl