Vrednotenje intervencij kliničnega farmacevta pri starostnikih s polifarmakoterapijo v Psihiatrični bolnišnici OrmožStolnik, Eva (Avtor) Vovk, Tomaž (Mentor) Štuhec, Matej (Komentor) starostnikifarmakoterapijski pregledklinični farmacevtoptimizacija zdravljenja z zdraviliduševne motnjezdravstveni programsistemsko financiranje storitvePolimorbidnost, ki je značilna za starostnike, pogosto vodi v zdravljenje z več zdravili hkra-ti, kar je lahko zelo učinkovito in v nekaterih primerih nujno potrebno, posebej pri bolnikih z duševnimi motnjami. Z višanjem števila zdravil v terapiji se veča verjetnost nastanka mož-nih neželenih učinkov in medsebojnega delovanja zdravil, zato imajo pri optimizaciji poli-farmakoterapije, ter izbiri varnega ter učinkovitega zdravljenja z zdravili, klinični farmacevti čedalje bolj pomembno vlogo. Pozitivni vplivi vključevanja farmacevta v obravnavo pacien-tov so bili v Sloveniji dokazani predvsem na ambulantnem nivoju (farmacevt svetovalec), medtem ko je podatkov za psihiatrične bolnišnice malo. Namen raziskave je oceniti vpliv kliničnega farmacevta na kakovost zdravljenja z zdravili z optimizacijo farmakoterapije pri starostnikih (klinični vidik) ter na zmanjševanje stroškov povezanih s farmakoterapijo (ekonomski vidik). Izvedli smo neintervencijsko retrospektivno raziskavo primerov v Psihiatrični bolnišnici Ormož, v katero smo vključili paciente, ki so bili med letoma 2013 in 2018 napoteni na farmakoterapijski pregled (FTP) h kliničnemu farmacevtu. Na dan pregleda so bili stari vsaj 65 let in so prejemali vsaj pet različnih zdravil. S pomočjo analize FTP in odpustnih pisem smo vrednotili število in vrste nasvetov farmacevta (primarni izidi spremljanja kvalitete zdravljenja) ter finančno vrednost sprejetih nasvetov (sekundarni oziroma ekonomski izidi). V raziskavo je bilo vključenih 106 pacientov (povprečna starost 78,4 leta), ki so imeli v povprečju predpisanih 11,4 zdravil. Po obravnavi pri farmacevtu je vsak pacient v povpre-čju prejemal 1,1 zdravila manj, torej 10,3 zdravil. Celokupno je bilo predpisanih 9,6 % manj zdravil kot pred FTP (1089 v primerjavi z 1204). Pojavnost potencialno neprimernih zdravil za starostnike (PIM) se je zmanjšala za 53,1 % glede na Priscus listo (iz 96 na 45 PIM), ter za 37,3 % (iz 166 na 104 PIM) glede na Beersove kriterije. Število potencialnih X interakcij se je z značilno razliko zmanjšalo iz 24 na 4 (83,3 % delež zmanjšanja) (p = 0,050), število potencialnih D interakcij pa za 65,9 % (iz 129 na 44 zdravil) (p < 0,001). Število zdravil, predpisanih brez jasne indikacije, se je po FTP skoraj prepolovilo v primerjavi s številom pred FTP (42,7 % delež zmanjšanja; N = 75) (p < 0,001). Z upoštevanimi intervencijami farmacevta je bilo prihranjenih 177.758,5 € stroškov, razmerje med vloženimi in pridoblje-nimi sredstvi za en FTP je v tem primeru (16,0–22,6) € : 1 €. Visok delež upoštevanih inter-vencij (63,8 %; N = 570) nakazuje na dobro sodelovanje med farmacevtom in zdravniki v bolnišnici, visoka donosnost storitve FTP pa potrebo po sistemskem financiranju in s tem omogočanje večje dostopnosti storitev za bolnike in finančna sredstva bolnišnicam za zapo-slovanje kliničnih farmacevtov z namenom izvajanja storitev FTP. Rezultati raziskave pri-kazujejo, da vključevanje kliničnega farmacevta izboljšuje kvaliteto zdravljenja z zdravili pri starostnikih.20232023-05-10 07:45:03Magistrsko delo/naloga145698VisID: 95121sl