<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Argument javnega mnenja v zakonodajnem postopku</dc:title><dc:creator>Bevc,	Iva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štajnpihler Božič,	Tilen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>argument javnega mnenja</dc:subject><dc:subject>javno mnenje</dc:subject><dc:subject>parlamentarna razprava</dc:subject><dc:subject>javnomnenjske poizvedbe</dc:subject><dc:subject>deliberativna demokracija</dc:subject><dc:subject>odzivnost politike</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi najprej predstavim teoretično ozadje pojma javnega mnenja in s tem povezanih teorij javnega mnenja.  Od 20. st. naprej je javno mnenje vse pogosteje enačeno z rezultati javnomnenjskih poizvedb. Slednje je za raziskovalce sporno, s takšno razlago se namreč lahko implicira, da je javno mnenje odraz trenutnega stanja v družbi, medtem ko bi nanj morali gledati kot na nekaj, kar se ves čas razvija, predvsem skozi razpravo v družbi, kot tudi v drugih procesih. 
Osrednjo temo, javno mnenje v zakonodajnem postopku, najprej predstavim v sferi politike. Za boljše razumevanje vloge razprave in argumentacije v razpravi, ki se odvija v predstavniškem telesu, je postavljen vrednostni okvir s pomočjo deliberativne demokracije, s katero se zadnjih nekaj desetletij poudarja pomen kakovostne razprave in argumentiranja pred sprejemanjem novih politik. Predstavim tudi pomen vključevanja javnosti v zakonodajne procese. Omenjeni prizadevanji uporabim kot vsebinski kontekst pri razumevanju vloge, ki jo ima, oz. bi jo javno mnenje lahko imelo, na političnem in zakonodajnem področju. Na zakonodajnem področju v ospredje postavim sam argument javnega mnenja kadar se ta uporabi za utemeljevanje določene pozicije v parlamentarni razpravi. Kljub temu da argument javnega mnenja velja za notranje neprepričljivega, moramo pri  njegovi obravnavi upoštevati vrednostni kontekst demokratične ureditve in predstavniškega odločanja, ki svojo legitimnost črpata iz ljudstva. S tem v mislih, se sprejemljivost argumenta javnega mnenja v razpravi ob sprejemanju zakona v določeni meri spremeni. Za pregled vidikov uporabe argumenta v zakonodajnem postopku, kot tudi v poglavju o javnem mnenju in politiki, se sklicujem predvsem na že narejene analize in študije.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-05-06 09:00:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145673</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 110654</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 153987331</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
