<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Psihična podpora pacientu v času prejemanja kemoterapije</dc:title><dc:creator>Majstorović,	Adnana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Goličnik,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak,	Martina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>citostatiki</dc:subject><dc:subject>psihološka podpora</dc:subject><dc:subject>rak</dc:subject><dc:subject>prilagoditev</dc:subject><dc:subject>pacienti</dc:subject><dc:description>Uvod: Široka implikacija številk obolevnosti z rakom ter preživetje pacientov, vključuje
psihosocialni vpliv bolezni, vključno s čustvenimi posledicami, potrebami po podporni
oskrbi in kakovostjo življenja pacientov z rakom in njihovih družin. Prejšnji integrativni
pregledi literature in meta-analize so dali nasprotujoče si rezultate glede učinkovitosti
psihosocialnih intervencij za paciente z rakom, ki prejemajo kemoterapijo. Namen: Namen
diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšna je psihična podpora pacientu v času prejemanja
kemoterapije. Metode dela: Za doseganje namena diplomskega dela smo uporabili
deskriptivno metodo s sistematičnim pregledom literature, osredotočenim na 14 študij s
katerimi je bil pregled dokončen, da bi preučili učinkovitost psihosocialnih intervencij pri
pacientih z rakom ob prejemanju kemoterapije. Pregled literature je potekal od novembra
2022 do januarja 2023. Zadetke smo ožili z omejitvenimi kriteriji: obdobje 2013–2023, jezik
besedila angleščina in slovenščina, brezplačna dostopnost primernih člankov na podlagi
pregledanih izvlečkov v polnem besedilu in recenzirani prispevki. Rezultati: Vseh 14 študij
je vključevalo paciente z rakom in vseh štirinajst študij je dalo pozitivne rezultate. Analizirali
smo devet kvalitativnih študij, dve kvantitativni in tri mešane metode. Na splošno je bila
kakovost študij omejena. V treh študijah psihološka oskrba ni bila ustrezno opisana, ena
študija ni vsebovala hipoteze in dve niso vključevale jasnih meril za primernost. Rezultati
kvantitativne analize so pokazali, da je psihološka oskrba pacientov v času prejemanja
kemoterapije učinkovita, povezana z nižjo stopnjo stisk, depresije in anksioznostjo.
Kvalitativne ugotovitve so pokazale, da ustrezna psihološka oskrba lahko zmanjša tveganje
za pojav depresije pri pacientih z rakom, medtem ko neprejemanje te vodi v anksioznost in
druge oblike psihičnih težav ob prejemanju kemoterapije. Dokazi iz kvantitativnih in
kvalitativnih študij so se medsebojno dopolnjevali. Razprava in zaključek: Prihodnje
študije bi morale graditi na prejšnjih ugotovitvah, uporabljati primerljive rezultate in
upoštevati standarde kakovostnih raziskav. Potrebne so kvalitativne študije, da se ugotovi,
kaj bolniki z rakom različnih starosti, stopenj raka in rasnega/etničnega porekla menijo, da
bi bilo učinkovito posredovanje za obvladovanje njihovih psihosocialnih potreb ob
prejemanju kemoterapije.</dc:description><dc:publisher>[A. Majstorović]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-26 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145607</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 121860</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 150702339</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
