Stigmatizacija oseb s posebnimi potrebami s strani zdravstvenih delavcevRus, Eva (Avtor) Thaler, Darja (Mentor) Ovijač, Darja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negastigmazdravstveni delavciosebe z motnjami v duševnem zdravjusocialna izolacijaUvod: Stigmatizacija s strani zdravstvenih delavcev do oseb s posebnimi potrebami močno vpliva na obravnavo teh oseb. Odnos zdravstvenih delavcev in njihov način komuniciranja sta ključnega pomena, čeprav se zdravstveni delavci tega velikokrat ne zavedajo in temu ne namenijo dovolj pozornosti. Namen: Namen pregleda literature je raziskati, kako pogosta je stigmatizacija s strani zdravstvenih delavcev do oseb s posebnimi potrebami oz. oseb z motnjami v duševnem zdravju. Metode dela: V okviru diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, s pregledom tuje znanstvene in strokovne literature. Pri iskanju so bile vključene naslednje ključne besede: stigmatization, health professionals, people with special needs, nursing care, nurse, mental health disorders. Vire smo iskali v bibliografskih bazah podatkov CINAHL with full text, MEDLINE in DiKUL. Uporabljeni so bili le članki s prosto dostopnim celotnim besedilom, stari največ deset let, z eno izjemo in v angleškem jeziku. Rezultati: Rezultati pregledanih študij kažejo, da se stigmatizacija zdravstvenih delavcev ne razlikuje veliko od splošne populacije. Farmacevti glede na raziskave bolj stigmatizirajo v primerjavi z zdravniki in medicinskimi sestrami. Tisti zdravstveni delavci, ki imajo več stikov z osebami s posebnimi potrebami, manj stigmatizirajo. Odnos medicinskih sester do oseb s posebnimi potrebami je na splošno pozitiven, kar pripomore k bolj kakovostni oskrbi in k bolj uspešnemu zdravljenju. Razprava in zaključek: Raziskave kažejo, da je stigmatizacija res zelo pogosta, ne le pri splošni populaciji, ampak tudi pri zdravstvenih delavcih. Stereotipi in nepoznavanje resničnega problema spodbujajo stigmatizacijo in situacijo še poslabšajo. Zdravstveni delavci stigmatizirajo zaradi pomanjkanja znanja in zaradi strahu pred osebami s posebnimi potrebami, oziroma pred osebami z motnjami v duševnem zdravju, saj te veljajo za nevarne in nepredvidljive. Socialna distanca do oseb z motnjami v duševnem zdravju stigmatizacijo še poslabša. Pomembna so torej usposabljanja in izobraževanja zdravstvenih delavcev in socialni stik zdravstvenih delavcev z osebami z motnjami v duševnem zdravju. Bolj kot je oseba s posebnimi potrebami stigmatizirana, slabša je njena samopodoba. Taka oseba kljub duševni in čustveni stiski ne razkriva znakov bolezni in posledično ne poišče zdravniške pomoči. Ena najhujših posledic pa je ponotranjena stigma, saj jo stigmatizirana oseba sprejme kot del svoje osebnosti, vrednot in samopodobe.[E. Rus]20232023-04-23 07:45:41Diplomsko delo/naloga145585UDK: 616-083VisID: 121850COBISS_ID: 150109187sl