<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Projekt jeklene hale s podrobno analizo izbočnih sil</dc:title><dc:creator>Manev,	Katerina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zoubek,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jeklena hala</dc:subject><dc:subject>globalne nepopolnosti</dc:subject><dc:subject>globalna statična analiza</dc:subject><dc:subject>dimenzioniranje</dc:subject><dc:subject>izbočne sile</dc:subject><dc:subject>analiza povezij</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se nanaša na projektiranje proizvodne jeklene hale, ki se nahaja v urbanem območju Ljubljane, R. Slovenija. Tloris jeklene konstrukcije je pravokoten z dimenzijami 80 m × 90 m. Projekt jeklene hale vključuje idejno zasnovo konstrukcije, analizo obremenitev in kombinacij obremenitev, dimenzioniranje glavne nosilne konstrukcije, nekaterih pomembnejših spojev v skladu s standardi Evrokod ter detajlne izrise konstrukcije. Analiza in dimenzioniranje poteka s pomočjo komercialnega računalniškega programa Dlubal RFEM5, ki deluje po metodi končnih elementov. Numerični računski model predstavlja prostorski model iz linearnih končnih elementov. Dimenzioniranje je izvedeno tako na podlagi globalne statične analize z upoštevanjem teorije drugega reda in globalnih nepopolnosti, kot tudi na podlagi seizmične analize, izvedene kot modalna analiza s spektrom konstrukcijskega odziva. Za metodo projektiranja protipotresne konstrukcije je izbrana metoda s srednjo stopnjo disipacije energije (DCM). V magistrski nalogi je poudarek na  podrobni analizi izbočnih sil. Za ta namen smo analizirali 3 različne pristope modeliranje globalnih nepopolnosti. Prvi dve metodi temeljita na predlaganih pristopih iz Evrokoda, tretja metoda je povzeta iz literature. Analiza kaže, kako različni trije pristopi vplivajo na velikost notranjih statičnih količin. Največja odstopanja nastanejo pri drugem načinu modeliranja nepopolnosti, kjer se globalne nepopolnosti modelirajo v obliki  vodoravnih sil pri okvirju in v obliki enakomerno porazdeljenih nadomestnih izbočnih sil pri povezju. Izkaže se, da je za obravnavani primer druga metoda precej konservativna. V zadnjem delu magistrske naloge so dimenzionirani spoji.</dc:description><dc:publisher>[K. Manev]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-22 07:45:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145564</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 624.014.2:725(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 154127</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 150166787</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
