Vpliv izbranih rastlinskih izvlečkov na metanogeni potencial in sestavo mikrobioma vampa pri ovcahRadolič, Alen (Avtor) Avguštin, Gorazd (Mentor) Fanedl, Lijana (Komentor) metanglobalno segrevanježivinorejavampmikrobiomstruktura mikrobiomarastlinski izvlečkimetanogeni potencialmolekularne metodeTRFLPPrežvekovalci so pomemben vir emisij metana v ozračje, kjer ima ta negativen vpliv na globalno segrevanje. Preverjen in učinkovit način zmanjšanja emisij metana predstavljajo antibiotični krmni dodatki, katerih uporaba je v Evropski skupnosti od 1.1.2006 prepovedana, zato iščemo alternativo, med drugim v izvlečkih nekaterih rastlin. V raziskavi smo uporabili šaržni anaerobni bioreaktorski sistem, s katerim smo simulirali razmere v vampu ovac in tako in vitro preučevali in primerjali vpliv izvlečkov česna, hmelja in kostanjevih taninov na proizvodnjo plinov (celokupno, CO2, CH4 in H2) in kratkoverižnih maščobnih kislin (KMK). Z molekularnimi metodami (TRFLP) in bioinformacijsko analizo pa smo preučevali vpliv teh učinkovin na sestavo bakterijskega in arhejskega dela vampovega mikrobioma. Vpliv rastlinskih izvlečkov smo primerjali tudi z vplivom ionofornega antibiotika monenzina. Ugotovili smo, da imajo dodatki izbranih rastlinskih izvlečkov v večini statistično značilen učinek na celotno proizvodnjo plina kot tudi proizvodnjo metana. Največji učinek sta imela dodatek česnovega olja in beta kislin iz hmelja, ki sta bila ob dodatku višje koncentracije celo učinkovitejša od dodatka monezina. Dodatek monenzina, česnovega olja in beta kislin iz hmelja je povzročil kopičenje vodika namesto metana, domnevno zaradi zaviranja procesa metanogeneze. Analiza kratkoverižnih maščobnih kislin je pokazala, da je dodatek izbranih rastlinskih izvlečkov povzročil zmanjšanje koncentracije le teh, z izjemo dialil disulfida (DADS), kjer se je celokupna koncentracija KMK povečala. DADS v primerjavi s pozitivno kontrolo ni spremenil razmerja med ocetno in propionsko kislino, medtem ko so ga druge učinkovine zmanjšale (z izjemo alfa kislin iz hmelja). Z analizo profilov TRFLP bakterijskih in arhejskih delov mikrobiomov smo ugotovili, da je dodatek vsake učinkovine specifično vplival na profil mikrobioma, pri čemer so med njimi opazne razlike. Analiza profilov bakterijskega dela mikrobiomov je pokazala veliko podobnost mikrobiomov iz vzorcev z dodanimi rastlinskimi učinkovinami in vzorcev pozitivnih kontrol, medtem ko je dodatek monenzina bakterijski del mikrobiomov močno spremenil. Drugačna razporeditev je značilna za arhejski del mikrobiomov, na katere je najbolj vplival dodatek dialil disulfida.[A. Radolič]20232023-04-21 07:15:05Magistrsko delo/naloga145540UDK: 579.26:579.85:504.7VisID: 217692COBISS_ID: 150215939sl