<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomen pogovora o porodni izkušnji</dc:title><dc:creator>Novak,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šerjak,	Lucija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prelec,	Anita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>porod</dc:subject><dc:subject>izkušnje</dc:subject><dc:subject>pogovori</dc:subject><dc:subject>poporodno obdobje</dc:subject><dc:description>Uvod: Medtem ko se na porod ženske in pari veliko pripravljajo, se poporodnemu obdobju posveča veliko manj pozornosti. Zato bi bilo pomembno, da se zagotovi poporodna oskrba, ki bi zajemala predvsem pogovor o porodu ali t. i. »poporodni debriefing«; ta bi ženskam pomagal predelati porodno izkušnjo, v sodelovanju z usposobljenim strokovnjakom. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati, kakšno potrebo imajo ženske po pogovoru o svoji porodni izkušnji, koliko žensk se je o svojih porodih pogovarjalo in s kom. Namen dela je tudi pomagati zdravstvenim delavcem pri razumevanju žensk in njihovih potreb, s ciljem zagotavljanja najboljše poporodne pomoči. Metode dela: Izveden je bil pregled literature po svetovnih podatkovnih bazah, Medline, Science Direct, CINAHL in Pubmed ter metaiskalnikih Google učenjak in DiKul. Na podlagi pridobljenih informacij je bilo zastavljeno raziskovalno vprašanje, s štirimi hipotezami. Odgovore smo pridobili s pomočjo  spletne ankete 1ka. Sledila je analiza rezultatov z osnovno deskriptivno statistiko. Rezultati: Anketo je v celoti izpolnilo 1762 anketirank. Največ anketirank je spadalo v starostno skupino 26-30 let (39 %), najmanj pa je bilo tistih v starostnih skupinah do 18 let in nad 46 let. Anketiranke so v 87 % odgovorile, da so se o svojem porodu pogovarjale. Med tistimi, ki se niso, pa si jih je 87 % vseeno želelo pogovora o svoji porodni izkušnji. Kot najbolj zaželen sogovornik so bili označeni prijatelji in družina. Tiste anketiranke, ki se o svojem porodu niso pogovarjale, pa so si najbolj želele pogovora z babico. Po pričakovanju je večina anketirank svoj prvi porod ocenila kot srednje težek. Razprava in zaključek: Dve hipotezi sta bili potrjeni in dve ovrženi. Večina žensk je rada slišanih in razumljenih, predvsem rade pa govorijo o pomembnih življenjskih preizkušnjah in prelomnicah, kot je porod. Pomembno je, da se preko predelave porodne izkušnje z usposobljenim zdravstvenim delavcem žensko opolnomoči in se ji pomaga pri razumevanju dogajanja med porodom. Ravno tako je pomembno nadaljnje raziskovanje, ki bi ponudilo boljši uvid v problematiko pomanjkanja strokovno vodenih pogovorov po porodu.</dc:description><dc:publisher>[N. Novak]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-15 07:45:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145282</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 121824</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 149302275</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
