<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spremembe v metilaciji DNK, povezane s periodičnim vročinskim sindromom z aftami, tonzilitisom in adenitisom</dc:title><dc:creator>Lovšin,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Avčin,	Tadej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Debeljak,	Maruša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sindrom PFAPA</dc:subject><dc:subject>metilacija DNK</dc:subject><dc:subject>epigenetika</dc:subject><dc:subject>MeDIP</dc:subject><dc:subject>MBD</dc:subject><dc:description>Periodični vročinski sindrom z aftami, tonzilitisom in adenitisom (sindrom PFAPA) je avtoinflamatorna bolezen in je najpogostejši periodični vročinski sindrom v pediatrični populaciji. PFAPA, ki si deli določene lastnosti z monogenskimi vročinskimi sindromi je trenutno vzročno še nepojasnjena. Klinična podobnost genetskim sindromom in pogostejše pojavljanje v nekaterih družinah, kažeta na možno genetsko nagnjenost k bolezni. Raziskave kažejo, da gre pri PFAPA najverjetneje za kombinacijo več genetskih in okoljskih dejavnikov. Za sindrom je značilno, da spontano izzveni, kar nakazuje, da je mehanizem, ki vzdržuje ali sproži bolezen prehodne narave. Sum na to, da sindrom PFAPA bolezen genetskega izvora in hkrati, da je mehanizem bolezni verjetno prehodne narave, kaže v smeri metilacije DNK, kot možnem patogenetskem mehanizmu. Primerjali smo razlike v metilaciji DNK med bolniki s sindromom PFAPA in zdravimi otroci na ravni genoma z metodama MeDIP in MBD. Raziskava je pokazala, da so pri otrocih s sindromom PFAPA prisotne spremembe v metilaciji DNK. Identificirali smo 24 genomskih regij, ki so pri bolnikih hiper- ali hipometilirane v primerjavi z zdravimi otroci. Med identificiranimi regijami ni bilo statistično značilne obogatitve za določen biološki proces ali molekularno funkcijo. Regije smo povezali z geni, ki sodelujejo pri vnetnih procesih in procesih diferenciacije imunskih celic, ne pa tudi z geni, ki so povezani z razvojem monogenskih avtoinflamatornih bolezni. Rezultate smo uspešno potrdili z metodo MSRE-qPCR na izbranih regijah. Kljub temu, da vpliv spremenjene metilacije DNK pri bolnikih s sindromom PFAPA ostaja zaenkrat še nepojasnjen, rezultati kažejo, da bi bil sindrom lahko posledica spremenjenih vzorcev metilacije, verjetno povzročenih z okoljskimi vplivi, kot so na primer okužbe. Ugotovljene razlike med bolniki s sindromom PFAPA in zdravimi otroci kažejo na novo in še neznano vlogo metilacije DNK pri razvoju sindroma PFAPA in tudi drugih kompleksnih in še nepojasnjenih imunskih bolezni.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-15 07:15:22</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145276</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 23347</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
