<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv Wim Hofove dihalne tehnike na premik anaerobnega praga pri zdravih preiskovancih</dc:title><dc:creator>Grdadolnik,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Nejka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>Wim Hof dihalna tehnika</dc:subject><dc:subject>hiperventilacija</dc:subject><dc:subject>apneja</dc:subject><dc:subject>laktatni prag</dc:subject><dc:subject>anaerobni prag</dc:subject><dc:subject>respiratorni količnik</dc:subject><dc:description>Uvod: Wim Hof dihalna tehnika je v zadnjih letih prejela kar nekaj pozornosti športnikov, saj naj bi izboljšala telesno zmogljivost. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv Wim Hof dihalne tehnike na aerobno zmogljivost med obremenitvijo. Metode dela: v raziskavi je sodelovalo 14 zdravih preiskovancev (13 moških, ena ženska), starih od 21 do 54 let, ki niso bili kadilci in so se vsaj štirikrat tedensko ukvarjali s športom, niso redno prakticirali Wim Hof dihalne tehnike. Vsak preiskovanec je po naključno izbranem vrstnem redu opravil dve obremenitvi, eno z uporabo Wim Hof dihalne tehnike, drugo brez. Meritev je obsegala tri faze: 1) Pet minut mirovanja, ki mu je sledila izvedba Wim Hof dihalne tehnike, ali pa ne, 2) Faza stopnjevanega napora do maksimalne obremenitve, ko je preiskovanec prenehal z vadbo zaradi neugodnega počutja, ali pa je dosegel respiratorni količnik 1,13. 3) Faza okrevanja z vrtenjem pedalov pri kadenci 60/min pri 30 W, pet minut in za tem mirovanje na kolesu deset min. Ves čas smo preiskovancu merili frekvenco srčnega utripa, arterijski krvni tlak, ventilacijo, porabo kisika, količino izdihanega CO2, delni tlak CO2 v izdihanem zraku ob koncu izdiha (etCO2), kadenco vrtljajev in obremenitev v Watih. Po koncu meritve smo zabeležili subjektivni občutek napora po Borgovi lestvici. Podatke smo ustrezno statistično obdelali, razlike smo smatrali kot statistično pomembne pri p?0,05. Rezultati: Anaerobni prag se ob predhodni uporabi Wim Hof dihalne tehnike ni premaknil glede na kontrolno meritev, VO2max se med obema meritvama ni razlikoval, spremenila se je kinetika CO2 med obremenitvijo, saj so se statistično pomembno spremenile vrednosti respiratornega količnika, etCO2 in VeqCO2 pri anaerobnem pragu. Preiskovanci so napor ocenili za manj naporen pri meritvi z Wim Hof dihalno tehniko (15.21?1.58) v primerjavi s kontrolno meritvijo (16.29?1.20), p=0,015. Razprava in sklep: Uporaba Wim Hof dihalne tehnike ne pripomore k aerobni vzdržljivosti in ne zamakne anaerobnega praga. V prihodnje bi napravili raziskavo, pri kateri bi spremljali koncentracijo laktata v krvi.</dc:description><dc:publisher>[N. Grdadolnik]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-08 07:45:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145142</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 121814</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 148316675</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
