Privzem in tkivno-specifična porazdelitev arzena v koreninah in nodulih rastlin arašida (Arachis hypogaea L.)Hrovat, Katarina (Avtor) Pongrac, Paula (Mentor) Asarašidmikro-PIXEXRFpoplavljanje obdelovalnih površinelementna sestavaArzen (As) je za rastline in živali potencialno strupen. Zaradi kemične podobnosti z rastlinam dostopno obliko fosforja, As lahko vstopa v korenine in je znotraj rastline mobilen. Tako se lahko kopiči tudi v užitnih delih in se vključi v prehranjevalno verigo ter ogroža zdravje ljudi. Ena od rastlin, ki predstavlja tveganje za vnos As v človeško telo, je tudi rastlina arašida (Arachis hypogaea L.), ki predstavlja pomemben pridelek v provinci Córdoba v Argentini, kjer več pridelovalnih območij vsebuje visoko koncentracijo As. Zaradi občasne poplavljenosti kmetijskih površin, pa se možnost kontaminacije rastlin z As še poveča. Namen magistrskega dela je bil preučiti porazdelitev As v različnih delih rastline arašida ter določiti tkivno-specifično lokalizacijo As v koreninah in nodulih v poplavljenih in nepoplavljenih pogojih. Z metodo rentgenske fluorescenčne spektrometrije (XRF) smo največjo koncentracijo As izmerili v koreninah, sledili so noduli, najnižjo koncentracijo pa smo izmerili v steblih in listih. Z metodo z delci inducirane emisije rentgenskih žarkov (mikro-PIXE) smo določili tkivno-specifično lokalizacijo As. V nodulih nismo opazili tkivno-specifičnega kopičenja As. V koreninah je bilo večina As nakopičenega v določenih delih žile, kjer smo opazili kolokalizacijo As in žvepla (S) kar nakazuje na tvorbo kompleksov As s tiolnimi skupinami peptidov, kar verjetno omejuje mobilnost As v rastlini. Poplavljanje ni vplivalo na privzem As, smo pa opazili nastanek železove oborine na površini korenin kar predstavlja bariero na katero se je adsorbiral As. Predlagani strategiji za zmanjšanje privzema in prenosa As do nadzemnih delov rastline bi torej bilo dodajanje S v obdelovalne površine ter omejevanje poplavljanja, vendar bi bilo učinka teh dveh dejavnikov na rastline arašidov v prihodnosti potrebno še bolj podrobno raziskati.[K. Hrovat]20232023-04-06 13:54:43Magistrsko delo/naloga145117UDK: 634.1/.7VisID: 217632COBISS_ID: 149651203sl