<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Termodinamična in kinetična optimizacija legiranja žvepla</dc:title><dc:creator>Lazarević,	Jelena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Burja,	Jaka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>jeklo PK304</dc:subject><dc:subject>sulfidna kapaciteta</dc:subject><dc:subject>porazdelitveno razmerje žvepla</dc:subject><dc:subject>bazičnost žlindre</dc:subject><dc:subject>sulfidni vključki</dc:subject><dc:description>V jeklarstvu je zelo pomemben vpliv žvepla tako na žlindro kot talino. Raziskovali smo jeklo PK304, njegova glavna lastnost je izboljšana obdelovalnost, kar se da doseči z legiranjem z žveplom, vselej na koncu sekundarne obdelave jeklene taline. To so jekla, ki med mehansko obdelavo z odrezovanjem tvorijo majhne ostružke, kar je ugodnejše tako za obdelovanec kot obdelovalno orodje. 
Ker izkoristek dodajne žveplene žice zelo niha pri posamezni šarži, smo se poglobili v razumevanje interakcije med talino in žlindro z uporabo empiričnih numeričnih modelov ter simulacijo procesne poti s programskim orodjem ThermoCalc. 
Iz nekaj preteklih industrijskih šarž smo računali izkoristke dodajnih žic in tako opredelili vplivne dejavnike na izkoristek dodajne žice. Nato smo iz izbranih šarž vzeli tri vzorce ,in sicer, 1. vzorec po degazaciji, 2. vzorec 5 minut po dodatku žvepla in pa 3. vzorec tik pred litjem. Vzeli smo vzorce taline in žlindre. Kemijska analiza jekla in žlindre je bila izvedena z rentgenskim fluorescenčnim spektrometrom XRF. S pomočjo teh rezultatov smo nato ovrednotili nekaj obstoječih numeričnih modelov za določanje sulfidne kapacitete, izračunali aktivnosti oksidov, kisika in žvepla, in končno izračunali tudi porazdelitveno razmerje za žveplo in bazičnost žlindre.
S pomočjo izračunov smo jasneje opredelili vpliv posameznih termodinamskih in procesnih parametrov. Na podlagi rezultatov smo ugotovili velik vpliv kemijske sestave in bazičnosti žlindre na izkoristek dodanega žvepla. Eksperimentalne rezultate smo prav tako primerjali s termodinamičnimi simulacijami faznih ravnotežij, njihove vrednosti pa smiselno ovrednotili.</dc:description><dc:publisher>[J. Lazarević]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-06 09:00:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145112</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 90665</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 148020995</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
