<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spodbujanje samostojnosti pacientov pri oskrbi epidermolizne kože</dc:title><dc:creator>Marković,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pađen,	Ljubiša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>bulozna epidermoliza</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>domače okolje</dc:subject><dc:subject>samooskrba</dc:subject><dc:subject>atipične rane</dc:subject><dc:description>Uvod: Bulozna epidermoliza je poimenovanje skupine dednih bolezni, za katero sta značilna krhkost kože in sluznic ter nastajanje mehurjev po površini telesa. Samostojnost pacientov je odvisna od izraženosti simptomov, predvsem ran, bolečine in sočasnih bolezni. Vloga zdravstvenega osebja pri osebah z bulozno epidermolizo je predvsem spodbujanje samooskrbe pacientov. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati dejavnike, ki pozitivno vplivajo na samooskrbo pacientov z bulozno epidermolizo v domačem okolju in intervencije medicinskih sester pri ljudeh z bulozno epidermolizo. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Narejen je bil pregled strokovne in znanstvene literature, ki smo jo iskali v bibliografskih bazah CINAHL,  MEDLINE in iskalniku ScienceDirect. Uporabljene besede v iskalnem nizu: epidermolysis bullosa, EB, self care, self efficiency, self management, self-sufficiency, self support, home, home enviroment, nurse, nurses, nursing, wound, wounds, skin, epidermis. V pregled smo vključili članke, objavljene v angleškem jeziku v obdobju od leta 2010 do leta 2022, ki so bili dostopni v celotnem obsegu besedila za člane knjižnice Univerze v Ljubljani. V analizo smo vključili 23 člankov. Rezultati: Domače okolje za paciente predstavlja glavno strukturo stabilnosti, varnosti in zavetja. Raziskave kažejo, kako pomembni sta spodbuda in podpora medicinskih sester pacientom. Paciente motiviramo k doseganju njihovih ciljev in povečanju samostojnosti. Izobraževanja medicinskih sester so izrednega pomena saj pripomorejo k prenosu znanja o oskrbi kože in ran na paciente. Njihovo znanje o bolezni prispeva k izboljšanju zdravstvene pismenosti pacientov in učinkovito izvajanje negovalnih intervencij. Medicinske sestre s poučevanjem pacientov glede samooskrbe ustvarjajo dober odnos z njimi. Razprava in zaključek: Glede na redkost bolezni sta šibka zdravstvena pismenost in samooskrba pacientov glavna dejavnika, ki vodita do počasnejšega celjenja ran, socialne izolacije in anksioznih motenj. Pri organiziranju zdravstvene oskrbe na domu so potrebni načrt zdravstvene nege in vnaprej določene intervencije, ki se bodo izvajale v domačem okolju. Izobraževalni programi za medicinske sestre, ki dajejo natančne informacije o zdravstvenih intervencijah, ki so usmerjene v obvladovanje bolezni in povečanje samostojnosti pacientov z bulozno epidermolizo, lahko izboljšajo prognozo bolezni in kakovost življenja.</dc:description><dc:publisher>[S. Marković]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-06 07:46:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145107</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 121808</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 147984643</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
