<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Slovenska geografska imena v angleških prevodih slovenskih turističnih besedil</dc:title><dc:creator>Diaci,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Reindl,	Donald Francis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prevajanje</dc:subject><dc:subject>lastna imena</dc:subject><dc:subject>občna imena</dc:subject><dc:subject>turistična besedila</dc:subject><dc:subject>geografska imena</dc:subject><dc:subject>analiza toponimov</dc:subject><dc:subject>kulturnospecifični elementi</dc:subject><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>angleščina</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu se ukvarjamo s problemom prevajanja geografskih imen iz slovenskega v angleški jezik. Tematika prevajanja lastnih imen vzbuja veliko zanimanja v prevajalskih študijah. Glede na to, da trenutno ni vzpostavljenih smernic za prevajanje lastnih imen, je namen tega magistrskega dela obravnavanje, kako rešiti problem prevajanja lastnih imen kot dela večje skupine t. i. kulturnospecifičnih elementov. Glavni cilj magistrskega dela je izčrpno raziskati načine prevajanja geografskih imen in opredeliti trenutne strategije, ki jih uporabljajo prevajalci v poljudnoznanstvenem diskurzu. Pričujoče delo obravnava vrste prevodnih transformacij in ustrezno rabo določnega člena pri zapisovanju geografskih imen, predstavitev prenosa lastnih imen iz slovenščine v angleščino ter najboljše načine prevajanja lastnih imen v skladu z ustaljeno rabo v angleškem jeziku v kontekstu turističnih besedil, gre namreč za dilemo, s katero se srečuje mnogo nematernih govorcev angleščine. Prišli smo do zaključka, da imajo lastna imena skriven pomen in lahko posredujejo skrite informacije, ki jih ni mogoče razumeti brez globoke kulturne zavesti, prav tako pa je treba to obliko kulturnospecifičnih elementov v ciljni jezik prenesti s pomočjo jezikovnega in kulturnega znanja. V magistrskem delu so raziskane tri hipoteze, in sicer i) glede na izsledke preteklih raziskav pričakujemo, da bodo prevodi v več kot polovici primerov neustrezni, ii) pričakujemo, da so v večjih slovenskih mestih primernejši tudi prevodi in iii) najpogosteje uporabljen prevajalski način je t. i. prevod s pojasnjevalnim dodatkom tipa Lake Blejsko jezero in kjer bo neprimerna tudi raba določnega člena.
V prvem delu sta opisani raba določnega in nedoločnega člena ter navezava členov, natančneje je razložena raba določnega člena pri zapisovanju geografskih imen, razlika med občnimi in lastnimi imeni ter prevajalske strategije, ki se jih prevajalci poslužujejo pri prevajanju geografskih imen. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati analize geografskih imen turističnih besedil. Analiza obsega skupno 41 turističnih besedil in 1276 geografskih imen. V analitičnem delu ocenjujemo ustreznost oz. neustreznost prevoda in rabe določnega člena glede na ustaljeno rabo v angleškem jeziku. Na koncu so izpostavljeni nepričakovani in zanimivi primeri ter možni razlogi za izbiro takšnega izraza pri prevajanju. Pri neustreznih prevodih so podane tudi smernice in popravki.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-06 07:45:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145104</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 517650</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 147982851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
