<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomembnost kakovostnega odnosa v procesu podpore in pomoči</dc:title><dc:creator>Alič,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šugman Bohinc,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rape Žiberna,	Tamara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Socialno delo</dc:subject><dc:subject>kakovosten odnos</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>pristopi</dc:subject><dc:subject>usmerjeni k odnosom</dc:subject><dc:subject>delovni odnos</dc:subject><dc:subject>osebni stik</dc:subject><dc:subject>center za socialno delo</dc:subject><dc:subject>akcijska raziskava</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu magistrske naloge sem opisala zasnove verbalnega in neverbalnega komuniciranja, prakse socialnega dela, ki temelji na odnosih, in koncepta kakovostnega odnosa na centrih za socialno delo. Osredotočila sem se predvsem na grajenje kakovostnega odnosa na Centru za socialno delo Gorenjska. Moja raziskava je pretežno kvalitativna akcijska z izjemo kvantitativnega dela, v katerem so vsi sodelujoči odgovorili na vprašalnik z ocenjevalnimi lestvicami. Opravila sem tri sodelovalne pogovore s skupaj šestimi zaposlenimi na Centru za socialno delo Gorenjska. Potrdila sem že velikokrat navedeno razumevanje, da kakovosten odnos pripomore k preprečevanju in reševanju nasilja. Med ostalimi raziskovalnimi ugotovitvami izstopajo naslednje: na proučevano problematiko vpliva določeno področje dela; tako kot strokovne delavke definirajo kakovostni odnos, tako ga tudi gradijo; sodelovanje centra za socialno delo z institucijami, kot so zdravstvo, sodstvo in policija, strokovnim delavkam otežuje izgradnjo kakovostnega odnosa. Rezultati moje raziskave kažejo, da strokovne delavke na področju pravic potrebujejo več izobraževanj, usmerjenih na grajenje kakovostnega odnosa na njihovem področju. Prav tako vse strokovne delavke potrebujejo usposabljanja za namene učenja strategij, s katerimi lahko ublažijo nasilne odnose, prepoznajo svojo vlogo pri konstruiranju sovražnosti v odnosu, uspešneje ravnajo z odporom in sodelujejo s sogovorniki na spoštljive in vzajemne načine. Glavno sporočilo raziskave je, da morajo Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti proučiti nove možnosti sodelovanja med centri za socialno delo, sodstvom, policijo in zdravstvom.</dc:description><dc:publisher>[Š. Alič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-05 09:00:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145095</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364-43</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 39900</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 153617411</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
