<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Cerkev in država v Gileadu: verske in politične prvine v prevodih romanov The Handmaid’s Tale in The Testaments (Margaret Atwood)</dc:title><dc:creator>Županc,	Iva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zlatnar Moe,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>distopija</dc:subject><dc:subject>verske in politične prvine</dc:subject><dc:subject>margaret atwood</dc:subject><dc:subject>deklina zgodba</dc:subject><dc:subject>testamenti</dc:subject><dc:description>Distopična književnost je družbenokritična veja književnosti, ki prek fiktivnega sveta obravnava in kritizira negativne lastnosti obstoječega sveta. Pomembna predstavnica te književnosti je tudi pisateljica Margaret Atwood. Magistrsko delo se osredotoča na dve od njenih najbolj znanih distopij, Deklino zgodbo in Testamente. Analizirane so kulturnospecifične prvine, natančneje versko in politično obarvane prvine, iz obeh romanov. V teoretičnem delu sta predstavljena distopična književnost in prevajanje distopičnih del, v empiričnem delu pa sledijo opis avtorice, opis obeh romanov ter predstavitev prevajalke in prevajalca. Analiza je pokazala, da sta prevajalka prvega romana in prevajalec drugega največkrat uporabila prevodno strategijo direktni prevod, pogoste pa so bile tudi strategije premik, kulturna ustreznica in sopomenka. V analizi so podrobneje razdelani tudi neologizmi, največkrat uporabljena prevodna strategija v obeh prevodih pa je bila ustvarjanje. Prevajalka in prevajalec sta prevajala tako, da sta za slovensko bralstvo poustvarila učinek romanov na izhodiščno bralstvo.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-01 07:45:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145063</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 517635</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 147516163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
