<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnosna kompetenca pri šolskih svetovalnih delavcih</dc:title><dc:creator>Kmetič,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pečjak,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>šolski svetovalni delavci</dc:subject><dc:subject>kompetenca</dc:subject><dc:subject>socialne veščine</dc:subject><dc:subject>medosebni odnosi</dc:subject><dc:subject>merjenje</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je izdelati pripomoček za ocenjevanje izraženosti odnosne kompetence svetovalnih delavcev ter preveriti njegovo ustreznost. Poleg tega me je zanimala tudi izraženost odnosne kompetence in njenih posameznih elementov pri svetovalnih delavcih, razlike v izraženosti odnosne kompetence med različnimi skupinami svetovalnih delavcev in povezanost odnosne kompetence z velikimi petimi osebnostnimi lastnostmi. V raziskavi je sodelovalo 312 slovenskih svetovalnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Udeleženci so odgovorili na sociodemografska vprašanja in izpolnili dva vprašalnika, Vprašalnik petih velikih faktorjev in preliminarno obliko Vprašalnika odnosne kompetence pri šolskih svetovalnih delavcih. Slednji je bil sestavljen iz 68 postavk, ki smo jih oblikovali v sodelovanju s strokovnjaki in svetovalnimi delavkami. Na podlagi rezultatov faktorske analize je v končni obliki Vprašalnika odnosne kompetence pri šolskih svetovalnih delavcih ostalo 34 postavk, razporejenih v osem faktorjev. Glede na odgovore svetovalnih delavcev so pri njih vsi vidiki odnosne kompetence izraženi visoko; največ točk so dosegli pri faktorjih zaupnost, spoštovanje individualnosti in sprejemanje svetovanca ter pristnost. Sledijo faktorji globlje razumevanje svetovanca in konteksta, brezpogojno pozitivno sprejemanje svetovančevih odločitev, empatija in svetovalne spretnosti, najmanj izražen vidik pa je dogovor. Zanesljivosti posameznih faktorjev so ustrezne. Dosežki na faktorjih so bili pričakovano pozitivno povezani z ekstravertnostjo, vestnostjo, sprejemljivostjo in odprtostjo ter negativno z nevroticizmom.  Med skupinami svetovalnih delavcev v izraženosti odnosne kompetence glede na delež zaposlitve, podsistem vzgoje in izobraževanja ter prisotnost dodatnih strokovnih znanj ni bilo razlik. Glede na izobrazbo in delovno dobo je bilo pri parnih primerjavah med skupinami svetovalnih delavcev nekaj statistično pomembnih razlik, ki pa so bile nižje od pol točke. Razvit Vprašalnik odnosne kompetence pri šolskih svetovalnih delavcih omogoča, da svetovalni delavci individualno ali v inter- oz. supervizijskih skupinah samoevalvirajo izraženost odnosne kompetence in na osnovi tega skrbijo za svoj strokovni razvoj.</dc:description><dc:publisher>[E. Kmetič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-01 07:45:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145060</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.9.072:37.048(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 517633</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 149687299</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
