<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ovrednotenje razsežnosti zgornje čeljustnice v mlečnem in zgodnjem menjalnem zobovju</dc:title><dc:creator>Ravnik,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovsenik,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mauer,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohinc,	Peter	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>laboratorijska zobna protetika</dc:subject><dc:subject>3D analiza</dc:subject><dc:subject>površina neba</dc:subject><dc:subject>projekcijska površina neba</dc:subject><dc:subject>volumen nebnega svoda</dc:subject><dc:subject>študije</dc:subject><dc:subject>mlečno zobovje</dc:subject><dc:subject>zgodnje menjalno zobovje</dc:subject><dc:subject>rast</dc:subject><dc:subject>razvoj</dc:subject><dc:description>Uvod: Poznavanje normalnih razsežnosti zobnih lokov je temelj prepoznavanja nenormalnega zobnega loka (Rant, 1970). Z uporabo tridimenzionalnega (3D) optičnega bralnika lahko pridobimo 3D študijske modele, na katerih lahko s pomočjo različne računalniške programske opreme analiziramo različne linearne dimenzije, površine in volumen (Primožič et al., 2012). Tehnologija, ki vključuje uporabo trirazsežnih optičnih bralnikov in 3D modelov, se v zobozdravstvu uporablja za različne namene. S to tehnologijo in opravljenimi raziskavami 3D modelov lahko sedaj pridobivamo natančne in zanesljive podatke, ki pripomorejo k bolj učinkovitemu zdravljenju (Yang et al., 2013). Namen: Namen dela je pridobiti digitalne študijske modele in analizirati podatke o površini neba (palatal surface area), projekcijski površini neba (palatal projection area) in o volumnu neba (palatal volume) pri zdravih otrocih brez ortodontskega zdravljenja, starih od 5 do 12 let. Zato so cilji pridobiti podatke o površini neba (palatal surface area), projekcijski površini neba (palatal projection area) in o volumnu neba (palatal volume). S tem bomo pridobili podatke o normalni rasti in razvoju zgornje čeljustnice pri skupini zdravih slovenskih otrok vključenih v skupino preiskovancev. Metode dela: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, ki je zajemala zbiranje, prebiranje, analizo in kritično presojo strokovne literature: strokovnih člankov, učbenikov in knjig. Praktični del diplomskega dela je temeljil na pridobitvi podatkov s tridimenzionalno metodo skeniranja in analiz skeniranih študijskih modelov. Vsi študijski modeli so bili skenirani s tridimenzionalno metodo na 3D bralniku podjetja 3Shape E3. Analize študijskih modelov so bile izvedene v računalniškem programu RapidformTM 2016 (Inus Technology Inc., Seoul Korea). Podatke smo analizirali s pomočjo dveh ravnin: gingivalne ravnine in distalne ravnine. Rezultati: Shapiro-Wilkov test je pokazal, da je odstopanje od normalne porazdelitve pri večini spremenljivk statistično pomembno (p&lt;0,05). Ker so znotraj merjenja posamezne spremenljivke (P, G in V) podatki v treh fazah ne porazdeljujejo normalno, smo v nadaljevanju pri obdelavi uporabili neparametrične postopke analize. Za preverjanje hipotez smo uporabili Wilcoxonov test, za ugotavljanje razlik med spoloma pa smo uporabili Yuenov test. Podatki kažejo, da se porazdelitev merjenih spremenljivk z leti spreminja. Rezultati kažejo trend spreminjanja desno asimetričnih porazdelitev (prva faza) v smeri normalne porazdelitve (zadnja faza). Razprava in zaključek: Pregledana literatura nam prikazuje pomembnost zgodnjega prepoznavanja nepravilnega razvoja in rasti čeljustnic pri kasnejši odpravi ortodontskih nepravilnosti (Primožič et al., 2012, Rant, 1970).  Metoda, ki smo jo uporabili v tem diplomskem delu, je bila že prej uporabljena (Krneta, 2012, Bukovac et al., 2014) vendar nikoli v tako obsežni študiji. S hitrim razvojem tehnologij bo na področju ortodontije mogoče vedno bolj učinkovito, hitro in natančno pridobivati podatke o razsežnostih, kar bi lahko veliko pripomoglo k hitrejši obravnavi pacientov, ki to nujno rabijo. Metoda pridobivanja podatkov o razsežnostih, ki jo opisuje to delo, je dokaj nezahtevna in časovno manj zamudna kot nekatere druge. Pri skeniranju z intraoralnim 3D optičnem čitalcem pa je metoda še nekoliko bolj učinkovita, saj si prihranimo nekaj vmesnih korakov (odtiskovanje z alginatno odtisno maso, izlivanje odtisov iz mavca, skeniranje na ekstraoralnem skenerju).</dc:description><dc:publisher>[A. Ravnik]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-31 09:13:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145046</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.31</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 121792</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 147355907</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
