<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza točnosti napovedovanja namakanja z vodnobilančnim modelom IRRFIB za izbrane lokacije in kulture v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Korasa,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pintar,	Marina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sušnik,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>učinkovito namakanje</dc:subject><dc:subject>natančnost napovedovanja namakanja</dc:subject><dc:subject>vodnobilančni modeli</dc:subject><dc:subject>IRRFIB</dc:subject><dc:subject>sistemi podpore odločanju o namakanju</dc:subject><dc:subject>SPON.</dc:subject><dc:description>Natančno in učinkovito namakanje je postalo ključen del pridelovanja hrane. Za doseganje le tega si lahko pomagamo s sistemi podpore odločanju o namakanju. Namen in cilj magistrske naloge je analizirati točnost napovedi o namakanju, ki jih je z uporabo vodnobilančnega modela IRRFIB izdajal ARSO v okviru projekta Natančnost napovedovanja namakanja – TriN (CRP V4-1609). Poskusi, vključeni v projekt in katerih podatke smo obdelali, so trajali od 1. 10. 2016 do 30. 9. 2018 na petih lokacijah (Žalec, Jable, Bilje, Dekani in Gačnik), ki so bile vezane na že obstoječ osnovni namakalni sistem in pripadajočo kulturo. Za vsako lokacijo oz. kulturo (hmelj (Humulus lupulus), krompir (Solanum tuberosum), češnja (Prunus avium), oljka (Olea europaea) in jablana (Malus domestica)) smo primerjali modelirano in merjeno povprečno dnevno vsebnost vode v tleh ter napovedano in dejansko količino namakanja. Z analizo smo ugotavljali dogodke, kjer je bila razlika med napovedanimi in dejanskimi padavinami in dogodke, ko je vsebnost vode presegla kritične vrednosti vode v tleh, točko venenja (TV) in poljsko kapaciteto (PK). Za oceno ujemanja med modelirano in merjeno vsebnostjo vode v tleh smo uporabili statistični kazalnik celotna napaka (RMSE) in opis s Spearmanovim korelacijskim koeficientom. Razlike med modelirano in merjeno povprečno dnevno vsebnostjo vode v tleh so bile od 0 vol. % do 22,3 vol. %, največje pri kapljičnem namakanju oljk v obravnavanem obdobju leta 2017. Razlike med obravnavanima količinama namakanja znašajo od 0 mm do 16,4 mm, največje pri namakanju krompirja z mikro-razpršilci v letu 2018. Vrednost RMSE so bile od 1,2 do 13,7 vol. %. Korelacijski koeficienti so bili od 0,46 do 0,87 (srednja do zelo visoka korelacija) ali pa statistično značilne korelacije ni bilo.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-22 07:15:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144897</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 217580</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 149694211</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
