<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Hemodializna arteriovenska fistula po uspešni presaditvi ledvice</dc:title><dc:creator>Vajdič Trampuž,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Buturović Ponikvar,	Jadranka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hemodializna arteriovenska fistula (AVF)</dc:subject><dc:subject>hemodializa</dc:subject><dc:subject>presaditev ledvice</dc:subject><dc:subject>delovanje AVF</dc:subject><dc:subject>uporaba AVF</dc:subject><dc:subject>zapleti AVF</dc:subject><dc:subject>tromboflebitis</dc:subject><dc:subject>kirurško zdravljenje zapletov AVF</dc:subject><dc:description>Namen: Raziskati dolgoročno delovanje, uporabo, zaplete dializne arteriovenske fistule (AVF) in vpliv AVF na delovanje in preživetje presadka po uspešni presaditvi ledvice. 
Bolniki in metode. Raziskava je potekala kot retrospektivna kohortna raziskava. Analizirali smo vse bolnike, ki so bili transplantirani od 1.1.2000 do 31.12.2015 in ki so ob času presaditve imeli delujočo arteriovensko fistulo. Bolnike smo spremljali do 31.12.2019. 
Rezultati. Med 1.1.2000 in 31.12.2015 je bilo v Univerzitetnem Kliničnem Centru Ljubljana opravljenih 757 presaditev ledvice. V raziskavo je bilo vključenih 626 (82.7%) bolnikov, ki so ob času presaditve imeli delujočo AVF. Mediano sledenje je bilo 4,9 let. En mesec po presaditvi je delovalo 90% AVF, eno leto po presaditvi 82% AVF, tri leta po presaditvi 70% AVF in pet let po presaditvi 61% AVF; mediani čas delovanja AVF je bil 7.9 let. Glavni vrok prenehanja delovanja AVF je bila spontana tromboza. Moški spol je bil povezan z manj pogostimi trombozami AVF, grafti s pogostejšimi trombozami AVF. Po presaditvi ledvice je bila AVF uporabljena v približno eni tretjini bolnikov. Simptomatski zaplet z delujočo AVF je imelo 29 % bolnikov (183/626). Kirurško zdravljenje je potrebovalo 15,5% vseh bolnikov (53 % bolnikov z zapletom na AVF). Bolniki z delujočo AVF (N=239) eno leto po presaditvi so imeli višji kreatinin in nižjo ocenjeno glomerulno filtracijo (oGF) kot bolniki z nedelujočo AVF (110+/-38 umol/L in 69+/-21 mL/min/1,73m2 vs. 99 +/-30 umol/L in 74+/-19 mL/min/1.73 m2; P &lt;0.05). Ocenjena glomerulna filtracija (oGF) se je pred zaprtjem AVF blago izboljševala (0.224 mL/min/1.73m2 mesečno), nato pa po zaprtju blago zniževala (-0.023 mL/min/1.73m2 mesečno). Krivulji spreminjanja hitrosti oGF v času pred in po zaprtju AVF sta se med seboj statistično značilno razlikovali (P = 0.044). Po zaprtju AVF se je sistolni krvni tlak povišal iz 134±16 na 138±15 mmHg (P=0.001), diastolni krvni tlak pa se je povišal iz 79±10 na 84±10 mmHg (P&lt;0.001). 
Zaključek. Dializna AVF ostane po presaditvi ledvice delujoča pri večini bolnikov in je velikokrat ponovno uporabljena po odpovedi presajene ledvice. Zapleti z AVF so pogosti in v polovici primerov potrebujejo tudi kirurško oskrbo. Bolniki z delujočo AVF so imeli višji kreatinin in nižjo glomerulno filtracijo. V letu po zaprtju AVF pride do blagega upada glomerulne filtracije. Zaprtje AVF je povezano s porastom sistolnega in diastolnega krvnega tlaka. Odločitev glede morebitne ligacije AVF ostaja individualna.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-19 07:15:02</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144872</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 23128</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 151833859</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
