<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Hibridni postopek dinamičnega sklapljanja podstruktur v frekvenčnem prostoru</dc:title><dc:creator>Kodrič,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepon,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Boltežar,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>strukturna dinamika</dc:subject><dc:subject>eksperimentalna modalna analiza</dc:subject><dc:subject>dinamika podstruktur</dc:subject><dc:subject>frekvenčne prenosne funkcije</dc:subject><dc:subject>razširitvene metode</dc:subject><dc:subject>mešanje ekvivalentnih modelov</dc:subject><dc:description>Verodostojna vibroakustična analiza temelji na zanesljivih dinamskih modelih visoke prostorske ločljivosti. Za postavitev tovrstnih dinamskih modelov se uveljavljajo različne razširitvene metode. Pri tem je eksperimentalni odzivni model z realnimi dinamskimi lastnostmi razširjen na prostostne stopnje numeričnega modela z višjo prostorsko ločljivostjo, kar rezultira v hibridni model. V okviru doktorskega dela smo se osredotočili na razširitveno metodo, ki temelji na sklapljanju ekvivalentnih modelov v frekvenčni domeni. Zanesljivost razširitve je odvisna od konsistentnosti eksperimentalnega odzivnega modela, ki je običajno ocenjena na podlagi primerjave z numeričnim modelom, ta pa ne predstavlja nujno realnega stanja. V ta namen je v okviru doktorske naloge razvita metoda, ki omogoča oceno konsistentnosti posamezne meritve glede na preostale meritve v eksperimentalnem odzivnem modelu. Prikazano je, da odstranitev identificiranih nekonsistentnih meritev znatno poveča zanesljivost razširitvenega procesa. V drugem delu doktorske naloge je izvedena parametrična analiza, na osnovi katere smo identificirali parametre, ki najbolj vplivajo na konsistentnost postopka razširjanja. V tretjem delu smo se osredotočili na razširitev metode sklapljanja ekvivalentnih modelov v obliko, ki omogoča razširjanje dinamskih odzivnih  modelov nekomplementarnih fizikalnih veličin. Uporabnost metode je prikazana na primeru~3D natisnjene strukture s kompleksno geometrijo polnila, kjer je predstavljena razširitev preko meritve polja pomikov in specifičnih deformacij. Omenjena metoda omogoča razvoj visoko zanesljivih dinamskih odzivnih modelov ter s tem bolj poglobljen vpogled v dinamske lastnosti analiziranih struktur.</dc:description><dc:publisher>[M. Kodrič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-15 14:04:10</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144830</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 519.61:004.942:531.3:534(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 249081</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 145300483</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
