O (raz)vrednotenju znanja v kontekstu splošne izobrazbeJazbinšek, Katarina (Avtor) Kovač Šebart, Mojca (Mentor) znanje kot vrednotacilji osnovne šolesplošnoizobraževalno znanjeabstraktno znanjeindividualizacija pedagogikeekonomizacija pedagogikeV magistrski nalogi predstavljamo problematiko sprememb pojmovanja znanja ter njihovega vpliva na naša pričakovanja glede vrste in kakovosti znanja, ki naj bi ga usvajali v splošnoizobraževalni obvezni šoli. Uvodoma zasledujemo zgodovinski razvoj koncepta splošne izobrazbe in splošnoizobraževalnega znanja, da bi odgovorili na vprašanje, kako se je skozi zgodovino oblikovalo soglasje o osnovnih značilnostih splošne izobraženosti ter o vlogi znanja v procesu splošnega izobraževanja. Utemeljiti skušamo emancipacijski potencial splošnoizobraževalnega znanja kot znanja, ki je vrednota na sebi. V tem okviru utemeljujemo, da je treba v splošnem (zlasti osnovnošolskem) izobraževanju vztrajati pri vsebinah, ki v svoji abstraktnosti presegajo neposredno »življenjsko« uporabnost in izkušenjsko zamejenost učencev, saj je njihov končni cilj, da učence čim splošneje poučijo o svetu ter jih na ta način osvobajajo partikularnosti njihovih osebnih okoliščin in interesov. V nadaljevanju odgovarjamo na vprašanji, ali še lahko trdimo, da obstaja družbeni dogovor o pomenu splošne izobraženosti in temeljni vlogi v obveznem splošnem izobraževanju, ter ali je znanje v pedagoški stroki in širši javnosti pripoznano kot vrednota na sebi. Pokažemo, da se v neskladju z opisanim »humanističnim« oziroma »tradicionalnim« konceptom znanja vedno bolj vzpostavlja »individualistično« prepričanje, da človek obstaja neodvisno od znanja ter da je splošno abstraktno znanje nekaj represivnega. Nato utemeljujemo, da odmik od humanističnega pojmovanja splošne izobrazbe in znanja omogoča vstop ekonomske logike v splošnoizobraževalni program, ki več ne sledi formalno zastavljenemu cilju formiranja avtonomne, splošno izobražene osebnosti. Zatem preučimo povezavo med opisanimi konceptualnimi premiki v pojmovanju splošne izobraženosti in znanja ter spremembami v pojmovanju vloge učitelja kot nosilca vednosti in s tem učiteljeve avtoritete. Problematiziramo ideologijo poučenjenja, ki jo razumemo kot skrajno individualističen pogled na pedagoški proces, kjer je poučevanje zgolj še podpiranje ali pospeševanje samostojnega učenja učencev, znanje stvar individualne konstrukcije, učitelj pa nič več ne zavzema mesta avtoritete kot nosilec znanja. V sklepnem delu naloge odgovarjamo na vprašanje, ali se znatni konceptualni premiki v razumevanju znanja in njegove vloge v obveznem splošnem izobraževanju odražajo v uradnih dokumentih slovenske šolske politike. Analiza delovnega dokumenta Urada za razvoj in kakovost izobraževanja MIZŠ Pogled na izzive slovenske vzgoje in izobraževanja, ki naj bi naslavljal ključne izzive sodobnega šolstva, pokaže, da se tudi odločevalci na področju slovenske šolske politike vse premalo zavedajo, da bo prihodnje generacije nemogoče splošno izobraziti ter oblikovati v avtonomne, kritične in moralne posameznike, če vednosti ne bomo več cenili in vrednotili same po sebi. Znanje kot vrednota na sebi je v dokumentu potisnjeno v ozadje, prevladujejo problematične ekonomistične in individualistične konceptualizacije znanja, za katere smo v nalogi dokazovali, da so v nasprotju s ključnimi cilji obveznega splošnega izobraževanja.20232023-03-12 07:45:02Magistrsko delo/naloga144775VisID: 517519sl