<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izvedljivost Indeksa premičnosti de Morton in povezanost z 2- ter 6-minutnim testom hoje pri pacientih z mišično distrofijo</dc:title><dc:creator>Jerman,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Moharić,	Metka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Tine	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>mišična distrofija</dc:subject><dc:subject>DEMMI</dc:subject><dc:subject>6-minutni test hoje</dc:subject><dc:subject>2-minutni test hoje</dc:subject><dc:subject>merske lastnosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Za oceno premičnosti pacientov z mišično distrofijo ne obstaja specifično merilno orodje, zato nas je zanimala izvedljivost Indeksa premičnosti de Morton (DEMMI) in primerjava s 6- (6MWT) ter 2-minutnim testom hoje (2MWT), ki se že uporabljata v klinični praksi pri pacientih z mišično distrofijo. Namen: Preveriti izvedljivost DEMMI, 6MWT in 2MWT ter razločevalno in konvergentno veljavnost le-teh pri preiskovancih s facioskapulohumeralno (FSHD) in ramensko-medenično distrofijo (RMD). Metode dela: Sodelovalo je 21 preiskovancev z RMD in 21 preiskovancev s  FSHD, starih od 31 do 80 let. Pridobljeni so bili podatki o sposobnosti za hojo (razvrstitev funkcijske premičnosti - FAC v 6 kategorij). Preiskovanci so bili najprej ocenjeni z DEMMI. Z 2MWT in 6MWT so nadaljevali preiskovanci z oceno FAC 3-6. Za ugotavljanje razlik med preiskovanci obeh podskupin pri izidu DEMMI smo uporabili Mann-Whitneyev U test, pri izidu 2MWT in 6MWT pa t-test za neodvisne vzorce. Povezanost med merilnimi orodji smo ugotavljali z Pearsonovim koeficientom korelacije. Učinek tal in stropa smo ugotavljali z deležem preiskovancev z najnižjim in najvišjim možnim številom doseženih točk oziroma nezmožnosti izvedbe testa hoje.  Rezultati: Ugotovljen je bil učinek tal za DEMMI pri preiskovancih z RMD. Pri preiskovancih obeh podskupin je bil ugotovljen učinek tal za oba testa hoje. Ugotovljena je bila statistično značilna razlika v izidih DEMMI med preiskovanci obeh podskupin. V povprečju so preiskovanci s FSHD dosegali več točk. Med preiskovanci obeh podskupin nismo zabeležili statistično značilnih razlik v izidih 2MWT in 6MWT. Konvergentna veljavnost DEMMI s testoma hoje je bila visoka do zelo visoka. Pri preiskovancih z RMD nismo ugotovili statistično značilne povezanosti med izidi DEMMI in testoma hoje. Pri vseh preiskovancih skupaj in za vsako podskupino posebej smo ugotovili statistično značilno odlično pozitivno povezanost med izidi 2MWT in 6MWT. Zaključek: Uporaba DEMMI v klinični praksi bi bila smiselna pri pacientih s FSHD in RMD, dokler so sposobni premikanja po postelji. 2MWT je primeren za paciente s slabšo sposobnostjo hoje, večjo utrudljivostjo in slabšim ravnotežjem. Zaradi odlične korelacije s 6MWT se ga lahko uporabi tudi pri tistih pacientih z dobro sposobnostjo hoje.</dc:description><dc:publisher>[A. Jerman]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-04 07:45:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144633</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 121742</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 144245507</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
