Stereofotogrametične značilnosti hrbta pri predpubertetnih otrocih z enostranskim funkcionalnim križnim grizomPrimožič, Jasna (Avtor) Ovsenik, Maja (Mentor) Antolič, Vane (Komentor) asimetrijastereofotogrametrijakrižni grizNamen dela. Z namenom razviti ne invazivno, objektivno in zanesljivo presejalno metodo za ugotavljanje oblikovnih značilnosti in asimetrije hrbta pri otrocih z in brez zobnih in čeljustnih nepravilnosti, so cilji raziskave razpoznati oblikovne značilnosti hrbta in ovrednotiti stopnjo asimetrije površine hrbta in obraza otrok z in brez enostranskega funkcionalnega križnega griza v pred-pubertetnem obdobju ter ugotoviti morebitno povezanost med le-tema na tridimenzionalnih (3D) posnetkih površine hrbta in obraza z uporabo ne invazivne metode. Hipoteze. H1 Preiskovanci z enostranskim funkcionalnim križnim grizom imajo višjo stopnjo asimetrije površine hrbta kot otroci brez te nepravilnosti. H2 Asimetrija površine hrbta pri preiskovancih z enostranskim funkcionalnim križnim grizom je največja v vratnem delu, najmanjša pa v ledvenem delu hrbta. H3 Obstaja značilno pozitivna povezanost med stopnjo asimetrije površine hrbta in obraza. Preiskovanci in metode. V raziskavo smo vključili 70 preiskovancev (36 dečkov, 34 deklic; starih 6,8±1,2 let) v obdobju mlečnega in zgodnjega menjalnega zobovja. Opravili smo klinično ovrednotenje položaja glave, ramen, lopatic in bokov s preiskovancem v pokončni drži, v predklonu in sedečem položaju. Zabeležili smo razlike v položaju levega in desnega ramena, lopatic in bokov. Poleg tega smo zabeležili še razlike v prominenci lopatic in trupa ter torakalnih in ledvenih paravertebralnih mišic Asimetrijo hrbta smo ovrednotili kvalitativno in kvantitativno z uporabo barvnih zemljevidov, ki prikazujejo razlike med prezrcaljenima tri-dimenzionalinima posnetkoma površine hrbta v tolerančnem razponu 2 mm. Na enak način je bila ovrednotena tudi obrazna asimetrija v tolerančnem razponu 0,5 mm. Rezultati. Pojavnost klinično ugotovljenih odklonov hrbta se med skupinama ni statistično značilno razlikovala. Odstotek asimetrije hrbta je bil značilno višji (p=0,011) pri skupini s križnim grizom (28,6±13,3%) v primerjavi s kontrolno skupino (20,8±12,1%). Preiskovanci s križnim grizom so imeli statistično značilno (p=0,001) višji odstotek asimetrije v spodnji tretjini obraza (50,9±21,8%) v primerjavi s preiskovanci iz kontrolne skupine (35,0±16,1%). Ugotovili smo statistično značilno povezanost (p?0,05) med križnim grizom in klinično ugotovljeno razliko v višini lopatic (RO=3,41) ter na 3D posnetku ugotovljeno razliko v prominenci lopatic (RO=3,29). Nismo ugotovili povezanosti med stranjo križnega griza in stranjo prominence posameznega dela hrbta. Ugotovili smo značilno povezanost med obrazno asimetrijo in prisotnostjo križnega griza (RO=5,32 (1,56-18,07; R2=0,161 in p=0,007). Ob izključitvi križnega griza kot pojasnjevalne spremenljivke, smo ugotovili tudi značilno povezanost med obrazno asimetrijo in klinično ugotovljeno razliko v višini lopatic (RO=4,26), digitalno ugotovljeno razliko v prominenci lopatic (RO=3,33), odstotkom asimetrije srednjega dela hrbta (RO=1,04) in digitalno izmerjeno razliko višin bokov (RO=1,12). Zaključek Čeprav smo ugotovili višjo stopnjo asimetrije hrbta pri otrocih z enostranskim funkcionalnim križnim grizom v pred-pubertetnem obdobju, ta stopnja asimetrije v tem obdobju ni klinično pomembno izražena. Med preiskovanci s križnim grizom nismo ugotovili razlik v stopnji asimetrije med posameznimi deli hrbta. Ugotovili smo pozitivno povezanost, vendar le med asimetrijo v področju lopatic, neskladjem v višini bokov in obrazno asimetrijo.20232023-03-02 07:15:02Doktorsko delo/naloga144569VisID: 23120sl