<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sezonska dinamika biometričnih parametrov, kemijske sestave in plodnosti tujerodne rebrače Mnemiopsis leidyi v Tržaškem zalivu</dc:title><dc:creator>Rečnik,	Kevin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipej,	Lovrenc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tinta,	Tinkara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rebrača</dc:subject><dc:subject>Mnemiopsis leidyi</dc:subject><dc:subject>Tržaški zaliv</dc:subject><dc:subject>biometrija</dc:subject><dc:subject>kemijska sestava</dc:subject><dc:subject>plodnost</dc:subject><dc:description>V slovenskem delu Tržaškega zaliva smo od avgusta do oktobra 2021 vzorčili rebrače vrste Mnemiopsis leidyi z namenom zbiranja podatkov o spremembah biometričnih parametrov, kemijske sestave in plodnosti osebkov med obdobjem množičnega pojavljanja. Želeli smo ugotoviti, kako vplivajo spreminjajoče se okoljske razmere na omenjene značilnosti rebrač. V teh mesecih se običajno pojavljajo v velikih količinah in ker gre za tujerodno invazivno vrsto, je treba čim bolje poznati njen vpliv na lokalni ekosistem, saj ta ni prilagojen na tako velike spremembe. Žive rebrače so lahko plenilci ali kompetitorji, ko odmrejo, pa predstavljajo veliko količino novega substrata za mikroorganizme, zato lahko pričakujemo spremembe v kroženju elementov v ekosistemu. Po analizi rezultatov smo ugotovili, da se kemijska sestava osebkov med raziskavo ni bistveno spreminjala, kljub določenim spremembam dejavnikov okolja. Vsebnost ogljika je načeloma naraščala z naraščanjem koncentracije klorofila v vodnem stolpcu. Zaznali smo spremembe pri uspešnosti reprodukcije, to je najbolj očitno glede hitrosti izleganja jajc, ki je hitrejša pri višjih temperaturah, prav tako smo opazili, da je število osebkov, ki so proizvedli jajca, bilo nižje pri nižji temperaturi. Število proizvedenih jajc je bilo precej variabilno, načeloma pa so imeli osebki z večjo maso večje število jajc. Povprečno število jajc je bilo nižje kot v podobnih raziskavah, morda zaradi vse večje oligotrofnosti tega zaliva ali izbire velikostnega razreda preučevanih osebkov.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-02 07:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144568</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 217519</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
