<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv reakcij med žlindro in jeklom z visokim žveplom na napake pri litju v ingot</dc:title><dc:creator>Praznik,	Mitja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Burja,	Jaka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Jeklo PK339</dc:subject><dc:subject>žlindra</dc:subject><dc:subject>električna upornost</dc:subject><dc:subject>viskoznost</dc:subject><dc:subject>termodinamika</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo ''Vpliv reakcij med žlindro in jeklom z visokim žveplom na napake pri litju v ingot'' je bila izvedena z namenom ugotovitve vzroka vključevanja žlindre v livni sistem pred koncem procesa litja, ko je v ponovci še znatna količina taline. Pri tem smo preiskali vzorec žlindre iz korenike livnega sistema s SEM mikroskopom, mikrostrukturne komponente pa določili z EDS analizo. Žlindri za jeklo PK339 smo določili kemijsko sestavo z ICP-OES in XRF metodama, preračunali sestavo vzorcev in jim legirali žveplo (0, 2,5, 5 in 10 mas. %). Vzorce smo stalili v indukcijski peči, ulili v croning merilno celico, kjer smo jim merili temperaturo in električno upornost. Z uporabo termodinamičnega izračuna smo vzorcem žlindre določili vsebnosti faz pri določenih temperaturah in jih primerjali med sabo. Izvedli smo tudi XRD analizo vseh vzorcev sintetične žlindre. S SEM analizo smo ugotovili, da so jeklene kapljice zajete v žlindro obdane s slojem CaS, kar bi lahko bil eden izmed vzrokov vključevanja žlindre v livni sistem. Po izvedbi meritev električne upornosti vseh štirih vzorcev žlindre pa smo lahko tudi potrdili povečanje električne upornosti žlinder z večanjem vsebnosti žvepla, kar pomeni, da se z večanjem vsebnosti žvepla v jeklu povečuje viskoznost žlindre, kar je poleg prej omenjenega lepljenja CaS na površino jekla razlog za vključevanje žlindre v livni sistem. Izvedli pa smo tudi Thermo-Calc izračune, s katerimi smo določili faze, ki se izločajo med strjevanjem in ohlajanjem žlinder.</dc:description><dc:publisher>[M. Praznik]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-02-25 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144499</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 90627</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 146258179</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
