Primerjava različnih metod vstavitve bioloških zaklopk pri bolnikih z aortno stenozo, starih osemdeset let ali večKolar, Tadeja (Avtor) Bunc, Matjaž (Mentor) TAVImanj invazivna menjava aortne zaklopkeaortna stenozaAVRUvod: Transkatetrska vstavitev aortne zaklopke (TAVI) se je v zadnjih letih uveljavila kot primerljiva metoda zdravljenja hude aortne stenoze pri starostnikih in bolnikih s pridruženimi obolenji. Namen naše študije je bil primerjati obolevnost in smrtnost pri bolnikih, starejših od 80 let, po TAVI in po kirurški menjavi aortne zaklopke (AVR) (z maloinvazivnim pristopom (MISAVR) ali s klasično menjavo aortne zaklopke (SAVR)). Pridobiti smo želeli podatke o zdravljenju bolnikov v UKC Ljubljana in s tem opredeliti primerljivost rezultatov zdravljenja s podatki, dostopnimi v literaturi. Poleg tega smo s tem tudi želeli ugotoviti, katera od tehnik je primernejša za posamezno skupino bolnikov glede na prisotne dejavnike tveganja pred posegom. Metode: Raziskavo smo zasnovali kot retrospektivno študijo, pri kateri smo zbirali podatke o bolnikih, obravnavanih v UKC Ljubljana zaradi izolirane hude aortne stenoze, pri katerih je bil napravljen TAVI ali AVR (v obdobju od januarja 2013 do maja 2019). Sledenje je bilo zaključeno maja 2022. Zbrali smo podatke o obolevnosti in smrtnosti. Bolnike smo nato razdelili tudi po predproceduralno opredeljeni stopnji tveganja za poseg (STS score). Pri statistični obdelavi smo uporabili tudi metodo usklajevanja glede na stopnjo nagnjenja (PSM - »propensity score matching«), da bi dobili čim bolj primerljive rezultate. Rezultati: V študijo je bilo vključenih 542 bolnikov, od tega je bil pri 273 napravljen TAVI, pri 206 MISAVR in pri 63 SAVR. Povprečna starost bolnikov je bila statistično pomembno višja v skupini TAVI (TAVI vs. MISAVR vs. SAVR: 85.8 ± 4.2 leta vs. 82.9 ± 2.9 leta vs. 82.5 ± 2.3 leta; P < 0.001). Tudi STS score (5.0 ± 4.0 vs. 2.8 ± 1.4, vs. 2.8 ± 1.1; P < 0.001) in EuroSCORE II (5.3 ± 4.1 vs. 2.4 ± 1.3 vs. 2.9 ± 1.6; P < 0.001) sta bila višja pri bolnikih v skupini TAVI. Pogostost pooperativne akutne poškodbe ledvic, novonastale atrijske fibrilacije in trajanje hospitalizacije je bila manjša oziroma krajša po TAVI. Pojavnost zmernega do hudega paravalvularnega puščanja pa je bila pogostejša po TAVI. Med skupinami ni bilo statistično pomembnih razlik v preživetju po 30 dneh (3.3% vs. 2.9% vs. 1.6%; P = 0.770), po enem letu (11.7% vs. 8.7% vs. 112.7%; P = 0.499) ali dveh letih (19.4% vs. 13.1% vs. 17.5%; P = 0.106) in pri vnaprej določenem sestavljenem opazovanem dogodku (3.3% vs. 5.3% vs. 4.8%; P = 0.534). Pojavila pa se je statistično pomembna razlika v preživetju po treh letih (P = 0.001). Pri primerjavi populacije z metodo PSM so bili kratkoročni rezultati boljši po TAVI, a srednjeročno preživetje je ostalo statistično pomembno boljše v kirurški skupini (3-letna smrtnost: TAVI vs. AVR: 42.4% vs. 28.2%; P = 0.047). Zaključek: Naša študija je pokazala primerljive postoperativne rezultate pri populaciji bolnikov, starih 80 let ali več, ne glede na vrsto opravljenega posega (TAVI, MISAVR ali SAVR). Ima pa manj invazivna kirurška metoda statistično pomembno boljše rezultate glede srednjeročnega preživetja.20232023-02-23 07:15:08Doktorsko delo/naloga144454VisID: 23113sl