<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sporazumevanje formalnih in neformalnih oskrbovalcev z ljudmi z demenco</dc:title><dc:creator>Boh,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grebenc,	Vera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gerenčer,	Simona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>besedno sporazumevanje</dc:subject><dc:subject>nebesedno sporazumevanje</dc:subject><dc:subject>dotik</dc:subject><dc:subject>bazalna stimulacija</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:description>Demenca. Bolezen, ki se tiho prikrade v življenje in tako močno zamaje naš svet, da poruši temelje, na katerih smo gradili svoj odnos z ljudmi, ki tvorijo našo socialno mrežo. Kar naenkrat se naše védenje spremeni in kar naenkrat znova gradimo temelje, ki bodo zmogli nositi vso to težo. Demenca ne prizadene le človeka z demenco, pač pa vse, ki vsakodnevno živijo z njim ter mu tako ali drugače pomagajo. Neizpodbitno dejstvo je, da se človek z demenco bistveno bolje počuti v okolju, ki ga sprejema in mu daje dovolj podpore. Vendar pa se sorodniki človeka z demenco zelo težko soočijo z diagnozo. Spoznanje, da je bližnji zbolel za demenco, privede do hude stiske sorodnikov, ker niso dovolj seznanjeni z boleznijo in z načini, kako se soočiti z napredujočo boleznijo, ter na kakšen način vzpostaviti primerno sporazumevanje. Sama pravim, da je vsak stik s človekom z demenco unikatno dejanje, in če želimo resnično uspeti in pripeljati človeka z demenco na določeno mesto, moramo predvsem poskrbeti, da ga najdemo tam, kjer je, in tam začeti. To je vsa umetnost.
V raziskovalni nalogi sem želela podrobneje raziskati, koliko znanja o demenci imajo formalni in neformalni oskrbovalci ljudi z demenco ter s kakšno stisko se soočajo ob sporazumevanju z ljudmi z demenco. Ob tem sem raziskala tudi, katere metode dela in pristope pri sporazumevanju z ljudmi z demenco uporabljajo formalni in neformalni oskrbovalci.
Če vemo, da je besedno sporazumevanje z ljudmi z demenco oteženo, potem vemo, da so bolj pomembni občutki in nebesedno sporazumevanje. Ljudje z demenco resda pozabijo marsikateri dogodek iz svojega življenja, ne pozabijo pa občutkov ob teh dogodkih. Zato je treba ustvariti varen prostor, da se človek z demenco v njem počuti sprejetega, varnega in v središču odnosa sporazumevanja. 
Z raziskavo sem želela potrditi hipotezo, da težave v sporazumevanju s človekom z demenco vplivajo na kakovost oskrbe in življenja človeka z demenco, ter poudariti pomen dodatnega izobraževanja in usposabljanja za izboljšanje sporazumevanje z ljudmi z demenco. Tako magistrska naloga ponudi kritičen vpogled v težave na področju sporazumevanja med oskrbovalci ljudi z demenco ter prinaša nova spoznanja za socialne delavce. 
V socialnem delu je razumevanje potreb ljudi ključno za oblikovanje prakse in teorije socialnega dela. Izsledki raziskav bodo pripomogli k razvoju novih oblik in metod pomoči za ljudi z demenco in njihove sorodnike.
Teoretična spoznanja in izsledki raziskave so lahko odlična podlaga za izdajo priročnika za strokovne delavce na področju socialnega varstva, ki se ukvarja z duševnim zdravjem in demenco. Tako jih opolnomočimo z novim znanjem in spoznanji. Izsledki raziskav so prav tako lahko izhodišča za pripravo programa usposabljanja strokovnih delavcev, npr. na Socialni zbornici Slovenije.</dc:description><dc:publisher>[P. Boh]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-02-21 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144412</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.4-053.9</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 39873</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 147743747</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
