<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ONESNAŽEVANJE MORJA S POMORSKIM PROMETOM</dc:title><dc:creator>Ivanović,	Miloš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bajt,	Oliver	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Onesnaževanje morja</dc:subject><dc:subject>ladje</dc:subject><dc:subject>mednarodne konvencije.</dc:subject><dc:description>Onesnaževanje morja s pomorskim prometom je zelo kompleksno z veliko stranskimi učinki, ki lahko povzročijo onesnaženje morja ob delovanju ladje. Najpomembnejši bodo predstavljeni v magistrski nalogi. Zakonodaja in nove tehnološke rešitve so vplivale na trend zaščite okolja, vendar je pred nami še veliko stvari, ki jih je treba urediti. Magistrska naloga je razdeljena na osem sklopov.

V prvem delu je predstavljen uvodni del, v katerem sem predstavil obravnavano tematiko naloge. Predstavljen bo tudi cilj in namen, zaradi katerega sem se odločil pisati o onesnaževanju morja s pomorskim prometom.

V drugem delu je predstavljen pomorski promet, vrste ladij in tovora, oblike organiziranosti prevoza in podatki iz prakse.

V tretjem delu so predstavljene pomembnejše mednarodne konvencije, ki so prispevale k ureditvi sodobnega pomorskega prometa.

V četrtem delu so predstavljene snovi z ladje, ki lahko onesnažijo morje. Na začetku so kot uvod v poglavje opisane teoretične osnove onesnaževanja. Sledi predstavitev različnih oljnih odpadkov na ladji, kot so zaoljene vode, ostanki olja, ostanki tovora in jedilno olje. Med tekočimi onesnaževali so predstavljene tudi odplake in balastne vode. Plastika, živilski odpadki, gospodinjski odpadki, pepel iz sežigalnic in operativni odpadki so predstavljeni kot onesnaževala v trdni obliki. V nalogi je izpostavljena tudi onesnaženosti morja s hrupom, svetlobnim onesnaževanjem in vpliv na morsko dno. Pomemben del tega poglavja je namenjen pomorskim nesrečam.

V petem delu so predstavljeni načini za odkrivanje onesnaževanja, postopek preiskave in na-čini odprave onesnaženja. 

V šestem delu je predstavljena onesnaženost Jadranskega morja in Tržaškega zaliva, v sedmem delu pa predlogi za zmanjšanje onesnaženosti morja.

V osmem delu so predstavljeni sklepi. Na podlagi številnih virov lahko sklepamo, da je morsko okolje na več načinov intenzivno izpostavljeno negativnim vplivom z ladij, vendar obstajajo ozaveščanje, promocija in ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja na mednarodni ravni. Kljub povečanju števila ladij se kaže tendenca zmanjševanja onesnaževanja. Človeški faktor je v tem procesu ključen.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-02-21 08:45:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144409</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 32127</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 146000643</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
