<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sinteza in biokemijsko vrednotenje novih kloracetamidnih kovalentnih zaviralcev encima MurA</dc:title><dc:creator>Končan,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gobec,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Alternativni antibiotik</dc:subject><dc:subject>bakterijska rezistenca</dc:subject><dc:subject>kovalentni tarčni zaviralec</dc:subject><dc:subject>MurA</dc:subject><dc:subject>peptidoglikan.</dc:subject><dc:description>Razvoj antibiotikov se zaradi vse večjega pojava bakterijske rezistence in posledično
grožnje javnemu zdravju usmerja v razvoj alternativnih antibiotikov. Naraščajoča
pojavnost lete
je privedla do vse večjega interesa za načrten razvoj kovalentnih tarčnih
zaviralcev, ki so v preteklosti zaradi reaktivne strukture in potencialne nespecifičnosti
vezave, veljali za neselektivne in zato potencialno toksične. Ta trend so v nasprotno smer
premaknila spoznanja, da kot kovalentni zaviralci delujejo že nekatere učinkovine, ki so
na trgu že dalj časa. Najbolj znana tarčna kovalentna zaviralca sta namreč acetilsalicilna
kislina, ki je na trgu že od leta 1899, ter penicilin, ki je na voljo od leta 1928.
Peptidoglikan, ki tvori bakterijsko celično steno, je rigidna struktura sestavljena iz
premreženih polimernih verig Nacetilmuraminske
kisline in Nacetilglukozamina.
Zaradi odsotnosti celične stene v človeških celicah predstavlja odlično tarčo za razvoj
novih protibakterijskih učinkovin.
S tem namenom smo iz prej pripravljene knjižnice fragmentov, ki so bili virtualno sidrani
na aktivno mesto encima MurA, izbrali 14 spojin s potencialnim zaviralnim učinkom na
omenjeni encim. Spojine smo pripravili z Naciliranjem
kloracetilkloridne bojne glave na
ogrodja z različnimi strukturami. Namen uporabe različnih ogrodij je bilo doseči čim
večje število dodatnih nekovalentnih interakcij z aktivnim mestom encima, ki bi se
izrazile kot nižja inhibitorna koncentracija. Te koncentracije bomo določili z uporabo
kolorimetrične metode, kjer bomo s prostim fosfatom, ki nastaja ob normalnem delovanju
encima, tvorili obarvan kompleks. Na podlagi pridobljenih absorbanc lahko določimo ali
posamezna spojina zavira delovanje encima ter kakšna je koncentracija spojin, ki zavre
50 % delovanja encima (IC50).
Ugotovili smo, da spojine 15
na encim učinkujejo zaviralno, z IC50 vrednostmi med 44,4
in 452,4 μmol/L, medtem ko spojina 6 ne izkazuje zaviralnih lastnosti.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-02-16 07:45:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144354</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 95025</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
