Družbeni status kiborgovPulišić, Domagoj (Avtor) Markič, Olga (Mentor) transhumanizemkiborgenakostkiborgetikasupersposobnostiizboljšaveseksualnostnesmrtnostDiplomsko delo predstavlja kritiko dveh nasprotujočih gledišč povezanih s temo kiborgov in na splošno s kibernetiko, tehnopozitivnih gledišč, ki jih zagovarjajo filozofi, kot na primer Max More, in tehnokonzervativnih gledišč, ki jih zagovarjajo filozofi kot na primer Francis Fukuyama. Tematiko kiborgov skozi celotno delo obdelujem skozi različne filozofske, družbene, popularne in praktične kontekste ter s praktičnimi primeri prikazujem pozitivne in negativne strani kibernetike in tako imenovanih kibernetskih nadgradenj ter poskušam odgovoriti na vprašanje, kako pojav takšnih novih bitij vpliva na današnjo družbo. Na koncu se posvetim temi kiborgetike, torej glavnim vprašanjem, ki si jih mora kiborgetika zastaviti v smislu novih predpisov. V okviru diplomske naloge predstavljam različne kritike na področju dela, spolnosti in enakopravnosti, glavni poudarek pa je na vprašanju, ali naj kiborško tehnologijo uporabimo za nadgradnjo že obstoječih sposobnosti, ali le kot sredstvo za odpravljanje »nenormalnosti«, zdravljenje bolezni itn. Glavne ideje za nalogo sem dobil iz knjige Enhancing Evolution: The Ethical Case for Making Better People Johna Harrisa in knjige Ivane Greguric Kibernetička bića u doba znanstvenog humanizma.20232023-02-14 14:24:23Diplomsko delo/naloga144323VisID: 517331COBISS_ID: 152204291sl