<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Antropologija zgodnjega otroštva: Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti in soustvarjanja učnega procesa v okolju montessori</dc:title><dc:creator>Mertik,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Muršič,	Rajko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kroflič,	Robert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>etnologija</dc:subject><dc:subject>kulturna antropologija</dc:subject><dc:subject>antropologija otroštva</dc:subject><dc:subject>pedagogika poslušanja</dc:subject><dc:subject>pedagogika montessori</dc:subject><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:subject>soudeležensko fotografiranje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo je rezultat etnografskega terenskega dela z otroki, starimi med 3 in 6 let. Avtorica izhaja iz premise, da je otrok aktivni (so)ustvarjalec svojega življenja in kot tak sposoben (in primoran) sodelovati pri določanju svojega življenja in izražanju samega sebe. Pomemben delež pri razumevanju otrok v najzgodnejši dobi je prispevala tudi antropologija, natančneje njeno področje antropologije otroštva. Različni avtorji so se lotevali raziskav z otroki in ugotavljali, da je za celostno razumevanje družbe potrebno slišati in skušati razumeti tudi otrokov glas. Čeprav je otroštvo obdobje nenehnih sprememb in prehodov, otrok zaradi tega ne smemo preslišati ali jih jemati kot manj vredne pripadnike in pripadnice skupnosti. 
Za bolj poglobljeno razumevanje otroka v sodobni Sloveniji se avtorica opira na koncept pedagogike poslušanja. V okvirih pedagogike poslušanja je otrok bogato in zmožno bitje, ki je sposobno oblikovati pomene in razumeti svet v stalnem procesu konstruiranja znanja, identitet in vrednot. Etnografsko terensko delo, ki ga je opravila avtorica, je bilo kombinacija opazovanja z udeležbo in tehnike soudeleženske fotografije, podkrepljene s poglobljenimi individualnimi intervjuji. Uporaba tehnike fotografiranja je metoda, ki se naslanja na podobe in otroka spodbuja ter mu pomaga pri posredovanju lastnih izkušenj in doživljanj drugim. Posebnost raziskave je vrtčevsko okolje, v katerem je avtorica izvajala terensko delo. Gre za vrtec, ki deluje po načelih pedagogike montessori in v katerem avtorica tudi deluje kot vzgojiteljica sodelujočim otrokom.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-02-14 14:24:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144321</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 517329</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
