Duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v nujni medicinski pomočiEjub, Kemal (Avtor) Kavčič, Tina (Mentor) Kvas, Andreja (Recenzent) magistrska delazdravstvena negaizgoreloststressubjektivno blagostanjereševalciopustitev službeUvod: Duševno zdravje predstavlja bistveno komponento celostnega zdravja, ki omogoča posamezniku ustvarjati uravnotežene odnose ter konstruktivno prispevati k oblikovanju zdravega okolja. Izvajalci zdravstvene nege v nujni medicinski pomoči doživljajo različne duševne in fizične obremenitve. Namen: Namen magistrskega dela je bil preučiti vlogo različnih dejavnikov (demografske značilnosti in značilnosti delovnega mesta) v pozitivnem duševnem zdravju (čustvenem, psihološkem in socialnem blagostanju), stresu ter izgorelosti med izvajalci zdravstvene nege v nujni medicinski pomoči. Metode dela: V teoretičnem delu magistrskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Drugi del magistrskega dela je bil empiričen in je vključeval anketo, ki jo je izpolnilo 234 izvajalcev zdravstvene nege v nujni medicinski pomoči. Udeleženci so poročali o svojih demografskih značilnostih in značilnostih svojega delovnega mesta; o profesionalni izpolnitvi, subjektivnem blagostanju in doživljanju stresa. Poleg tega so poročali o premišljevanju o opustitvi in nameri opustitve trenutnega delovnega mesta. Rezultati: Analiza je pokazala pomen spola, delovnega mesta in delovne dobe za posamezne vidike duševnega zdravja izvajalcev zdravstvene nege v nujni medicinski pomoči. Višja raven izgorelosti in nižja raven profesionalne izpolnitve je bila značilna za ženske v primerjavi z moškimi ter za zaposlene v urgentnih centrih v primerjavi z zaposlenimi v reševalni službi. Višja raven stresa je bila značilna za zaposlene v urgentnih centrih v primerjavi z zaposlenimi v reševalni službi, raven stresa pa je upadala z naraščanjem starosti in delovne dobe udeležencev. Višja raven subjektivnega blagostanja je bila značilna za moške v primerjavi z ženskami, glede na delovno mesto pa je bila višja raven značilna za reševalno službo v primerjavi z urgentnim centrom. Z manj ugodnim samoocenjenim duševnim zdravjem je naraščala pogostost premišljevanja o opustitvi službe. Razprava in zaključek: Med izvajalci v nujni medicinski pomoči je tveganje za neugodno duševno zdravje v splošnem večje pri ženskah kot moških ter pri zaposlenih v urgentnih centrih v primerjavi s tistimi v reševalni službi. Pridobljeni rezultati v magistrskem delu nakazujejo, da je v prihodnje nujno razmišljati o uvedbi strategij, ki vplivajo na izboljšanje duševnega zdravja izvajalcev zdravstvene nege v nujni medicinski pomoči, posledično pa tudi na ohranjanje zaposlenih v teh službah[K. Ejub]20232023-02-11 07:45:34Magistrsko delo/naloga144288UDK: 616-083VisID: 121705COBISS_ID: 141649155sl